Po srednji šoli ni končal nobene več. Pa ima o šolstvu in izobraževanju zelo veliko povedati. Pred dnevi je Dejan Steinbuch, kolumnist, katerega zaščitni znak so v javnih nastopih kosi prhljaja, ki snežijo po obleki, ugotovil, da smo na področju visokega šolstva popolna periferija. Bo že vedel, dobro obveščeni pravijo, da je že drugo desetletje obtičal v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete.

Dejan Steinbuch je Ta trenutek spremenil v Insajder. Gre za imeni portala, kjer je v službi. Ta trenutek so insajderji prepričani, da po propadu Gibanja odgovornih, ki ga je ustanovil skupaj z nekdaj vidnim politikom drugega ranga slovenske scene (morebiti se ga spomnite s fotografij, ko je nosil denarnico in telefon Katarini Kresal ali Alenki Bratušek?), danes pa svetovalcem v državni NLB Matijo Sevškom, Steinbuch kot sopotnik in nič kaj skriti podpornik Marjana Šarca ponovno skuša stopiti v vplivno politično sfero po svoj piškotek. Steinbuch med insajderji slovi po piškotkarstvu, zlasti brezplačnem obiskovanju kulturnih prireditev z novinarsko izkaznico, zaradi česar niti ni nenavadno, da se s Šarcem poznata.

Dejan Steinbuch se vrača v politiko, so prepričani insajderji. Z novinarsko izkaznico je brezplačno obiskal na desetine kulturnih prireditev in letos stavi na imitatorja Marjana Šarca.

Insajder znanega lobista

Med insajderji na slovenski politični sceni pa Steinbuch velja za piškotkarja lobista Francija Zavrla Delića. Da gre tudi za osebno bližino, smo razkrili v prvi številki revije Škandal24, saj so naši viri poročali, da je bil med povabljenci na Zavrlovi poroki z Anuško Delić Zavrl, novinarko Dela, ki je za slovenski trg prevajala razvpite Panamske dokumente, davčni strokovnjak Ivan Simič pa je odkril, da ji v praksi ne gre tako dobro kot v teoriji, saj je tudi lastnica zasebnega podjetja, ki ima že približno dvesto dni blokirane račune.

Prav Zavrl naj bi pred dnevi predsedniku vlade Miru Cerarju svetoval udeležbo v Tarči, kjer so ga postavili poleg Šarca in na ekranu je bilo skorajda videti, kako od napetega premierjevega obraza glasovi preskakujejo na imitatorjevega.

V poslu mu ni šlo

Tudi Steinbuch ob novinarski karieri preizkuša svojo srečo v poslu, a brez posebnega uspeha. Junija 2015 je pod svojim imenom odprl s.p., a je poslovanje lani poleti zmotila rezervacija na tekočem računu. Leta 2016 je ustanovil zavod za raziskovanje, izobraževanje, svetovanje in terapijo Inštitut Vita Bona, ki ima sedež v Sevnici in nima zaposlenih. Leta 2013 je ustanovil tudi podjetje za obratovanje spletnih portalov NSM, ki tudi nima zaposlenih.

V številnih poslih se je Steinbuch preizkusil v zadnjih letih, a od njih očitno ne more živeti.

Trenutno je Steinbuch v službi tajkunsko – lobistične naveze, v lasti katere je podjetje Unep poslovno svetovanje, ki izdaja zgoraj omenjeni portal fluidnega imena. Eden od lastnikov Unepa je razvpiti nekdanji partner (nekdanje Zavrlove) agencije Pristop Andrej Drapal, ki se je leta 2012 znašel v policijskem pridržanju, ko so preiskovali projekt Pomurje, v katerega je bil vpleten skupaj z državnim sekretarjem, članom SD Andrejem Horvatom, in lastnikom Večera Urošem Haklom. Tožilstvo je zaradi milijonskega oškodovanja pri porabi državnega premoženja leta 2015 zahtevalo sodno preiskavo. Drugi, tako kot Drapal manjšinski lastnik, je Branko Pavlin dolgoletni operativec iz obveščevalsko-tajkunskega imperija Bojana Petana.

Branko Pavlin je leta služil obveščevalsko-tajkunskemu lastniku Bojanu Petanu. Zdaj Steinbuch služi Pavlinu.

Četrtinski lastnik Unepa je podjetje I. R. V. Investicije, Razvoj, Vodenje d.o.o., ki je v večinski lasti dolgoletnega direktorja Pro Plusa, ki je kasneje odlično služil tudi kot šef Telekomove televizije Marijan Jurenec (pet odstotkov je v lasti njegove žene Bojane). Največji, 71-odstotni lastnik podjetja Unep pa so KS naložbe, delniška družba, ki jo je prek ciprskega podjetja Kalantia Limited leta 2010 prevzel privatizacijski mogotec Igor Lah. Leta 2014 se je znašel v pridržanju ob policijski preiskavi zaradi suma oškodovanja upnikov podjetja Liko Vrhnika. Lah je sicer leta 2015 skušal kupiti časopisno hišo Delo.

Vinko Gorenak, poslanec SDS, je o poslanskem kolegu iz vrst SMC pred leti zapisal: »Veliko govori in nič ne pove. Zamenjal je že kakšnih pet ali šest političnih strank. Za svoj poslanski stolček je pripravljen narediti karkoli.« Zaradi vložitve svežnja zakonov ga je imenoval tudi »mister muscolo«.

Jani Möderndorfer je zelo rad v družbi zanj eminentnih oseb. Do druženja s Štefko Kučan je prišel veliko lažje, kot z njenim možem Milanom.

Seveda ta sveženj ni prestal niti glasovanja na pristojnem odboru, kaj šele da bi prišel do resne obravnave v državnem zboru. Tudi zato ne, ker so predlogi zakonov vsebovali samo člen ali dva na nivoju nižjih strokovnih sodelavcev. Nasploh ima maturant srednje zdravstvene šole, medicinski tehnik torej, kot je njegova zaključena izobrazba, z nivoji večne težave.

Napake
V karieri poslanca si je privoščil že veliko napak. Prva, najodmevnejša, je bila tista iz leta 2012, ko je sesul Jankovićev referendum o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Takrat je malo pred polnočjo v državni zbor prinesel sicer zadostnih 60 podpisov, a kaj, ko jih je bila le polovica originalnih, preostalih trideset pa skeniranih, kar je v nasprotju s poslovnikom državnega zbora. S tem je zaradi nepoznavanja poslovnika pošteno osmešil tudi šefa Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Takrat so se začele kazati prve razpoke v soodvisni politični ljubezni.

V družbi z osumljencem kaznivih dejanj, županom Jankovićem in z že obsojenim tajkunom Matejem Raščanom.

Tudi ko je Möderndorfer prestopil v SMC, je ostal površen. Oktobra 2016 je ob interpelaciji ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc namreč glasoval za interpelacijo. Takrat je na Twiterju čivknil: »Veliko je vprašanj, ugibanj in neverjetnih namišljenih zgodbic. Dejstvo je, da sem se samo zmotil, zmotil in nič drugega. Na koncu je pika.« Koliko črnih pik si je s tem prislužil pri novih gospodarjih in kako je čivkal pred njimi ob zagovoru, javnost nikoli ni izvedela.

Preiskovalna komisija
Zadnje mesece vodi preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije in financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB, d. d. ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM, d. d. Na januarski seji se je znova izkazal kot »mister muscolo«, saj mu je številne priče uspelo zaslišati v nekaj pičlih urah: Alenko Korče ob 14.05, Draška Veselinoviča ob 14.35, Igorja Marinška ob 15. uri, Aljošo Poharja ob 15.25, Andreja Plausteinerja ob 16.05, Jeleno Miloševič ob 16.25, Nenada Novakoviča ob 16.55, Mateja Krumbergerja ob 17.25, Jasno Iskra ob 17.55 in dr. Marka Kranjca ob 18.25.

Če bi svoje delo želel opraviti resno in temeljito, bi za vse te ključne priče moral opraviti posamična in večurna zaslišanja. V tem času prič ni mogoče temeljito zaslišati, razen če se tudi tukaj pojavlja refren vseh banksterjev: »Ne spomnim se!« Takrat gre res hitro.

Z Milanom Kučanom kot tolmač znakovnega jezika. (Foto: Twitter)

[color-box color=”red”]

Sumljivi Möderndorferjevi posli v KK Olimpija

Predsednik KK Olimpije je bil dolgih sedem let.

Lanskega januarja je po sedmih letih na položaju predsednika Košarkarskega kluba Olimpija Jani Möderndorfer svoj stolček moral zapustiti. Klub, ki se je v njegovem času spoprijemal z velikim minusom na računu in večmilijonskimi izgubami, je bil večkrat tik pred stečajem. Kljub njegovim nerealno optimističnim napovedim, češ da bodo prihodnjo sezono končno začeli s pozitivne ničle, kot je bila ta iz leta 2014 (vir: STA), Olimpije nikoli ni popeljal na zeleno vejo, kakršna je njihova zaščitna barva. Še več, po informacijah našega vira se novo vodstvo drži za glavo nad njegovo finančno zapuščino. Potrditve, ali že poteka kriminalistična preiskava, nismo prejeli.

[/color-box]

[color-box color=”red”]

»Bežite, Jani gre!«

Jani Möderndorfer velja za politično ptico selivko. Dokler ima v stranki ali od nje kakšne koristi, je njihov. Že hip zatem, če zapiha močnejši politični veter, preleti k drugi. Imajo pa vse stranke, v katerih je našel svoje začasno gnezdo, to nesrečo, da na koncu klavrno propadejo in pristanejo na smetišču zgodovine.

Leta 2015 se je pridružil Stranki modernega centra (SMC) Mira Cerarja, ki ji nekatere ankete na junijskih volitvah celo napovedujejo izpad iz parlamenta. Po naših zanesljivih informacijah iz poslanske skupine SMC ga tam ne marajo preveč. Velja za arogantnega in prepirljivega moža, ki slabo vpliva na razpoloženje med poslanci vladajoče stranke.

[/color-box]

[color-box color=”blue”] Leta 2015, ko je bil poslanec Zavezništva Alenke Bratušek, je pripravil zakonsko novelo, ki naj bi omilila prepoved točenja alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Takrat je bil predsednik KK Union Olimpija, katerega glavni pokrovitelj je bila pivovarna![/color-box]

Razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković je iz anonimnosti potegnil mlajšega in z več škandali zaznamovanega sina Jureta. Sina, ki se je sprva s propadlim družinskim poslom preselil na Ciper, je s seboj peljal v Moskvo, kjer je oče prejel rusko državno odlikovanje. Zlobni jeziki vedo povedati, da v prvi vrsti zato, ker po razkritju vseh Zoranovih mesenih avantur, ki jih je okronala afera farmacevtka, žena Mija Janković ni hotela z njim.

Jurčka – po očetovi ljubkovalnici sodeč si je težko zamisliti, da bo sicer visokorasli potomec kadar koli odrasel v Jureta – je razkrila Jankovićeva sonagrajenka, ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ko je njegovo fotografijo ob očetu objavila na družabnih omrežjih. Dobro obveščeni ugibajo, da je Kopač Mrakova iz koalicijske stranke SD to storila tudi zavoljo razkrivanja političnega rivala. Pred volitvami prihodnje leto njena SD trepeta pred veliko konkurenco na levici, saj jim bodo glasove poleg SMC odžirale še porajajoče se stranke SMC-jevega odpadnika Bojana Dobovška, Jankovićeva odpadnica Alenka Bratušek, novi obraz Marjan Šarec, vse več pa je po pravosodnem čiščenju tudi indicev, da se utegne med konkurenco SD na državno sceno vrniti še Janković.

Sporen od mature naprej
Jankovićev Jurček je kopija očeta, afera na dveh nogah. Začelo se je v srednji šoli, ko leta 1998 Jankovićev sin srednje šole ni zmogel končati z zadostno oceno pri slovenščini in sociologiji. Oče mu je kljub neizpolnjevanju pogojev uredil opravljanje mature na Centru za dopisno izobraževanje Univerzum. Inšpektorat za šolstvo je pozneje ugotovil, da je ravnateljica CDI Univerzuma nedvomno kršila predpise, medtem ko dijak Jure po ugotovitvah inšpektorjev ni bil kriv.

Najhujši prestopek si je Jankovićev Jurček privoščil na krilih očetove zmage leta 2010, ko je na Mestnem trgu posredno grozil novinarju, ki je raziskoval dolgove podjetja Electa, ki ga je njemu in bratu Damijanu menda prodal oče in katerega solastnik je Jurček še danes. Po pisanju Financ, kjer je v tem času delal novinar Jaka Elikan, se je nagnil k svojemu prijatelju, pokazal na Elikana in rekel: »Daj, ubij tega.« Od tega dogajanja dalje je Jankovićev Jurček ostal pri povedih iz treh besed. Po lažni odsotnosti se je konec leta 2010 pojavil na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo je je vodila poslanka SDS Alenka Jeraj, in na vsa vprašanja odgovarjal s tremi naučenimi besedami: »Odgovor, enak prejšnjemu.«

Davkov ne plačuje
Poslanci so preiskovali sumljive posle županovega (nekdanjega) družinskega podjetja z zemljišči. Jankovićev Jurček, ki ga je oče vzel s seboj v Moskvo, je danes polovični lastnik podjetja Electa, ki je na straneh Finančne uprave RS objavljeno med davčnimi dolžniki. Državi davkov ne plačuje od lanskega julija. Dolg danes znaša med 300 tisoč in pol milijona evrov, kar za Jankovićevo družino morebiti sploh ne predstavlja problema. Septembra se je njihovo podjetje Electa Inženiring znebilo več kot 16 milijonov evrov obveznosti do upnikov.

[color-box color=”yellow”] Nista mogla kramljati
Iz delegacije, ki je potovala k Putinu v Moskvo, je slišati tudi nekaj posmeha na račun slovenskih nagrajencev, Jankovića in Kopač Mrakove. Preostali nagrajenci z ruskim državnim odlikovanjem so po pripovedovanju s Putinom lahko tudi pokramljali, saj govorijo ruski jezik. Slovenca sta tako kramljala med seboj, s preostalimi udeleženci pa sta se večinoma sporazumevala zgolj z nasmeški.[/color-box]

[color-box color=”blue”]  Ajpes o poslovanju Jankovićevega Jurčka
Pri deležu Jureta Jankovića v družbi Electa Holding so navedene omejitve, objavljamo jih v nadaljevanju.

Zap. št. družbenika 450182, Janković Jure

Obremenitve

• Na podlagi začasnega sklepa Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, številka DT 0610-5280/2011-117-08-240-04 z dne 22. 11. 2011 se vpiše zaznamba o prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem. Zavarovanje na podlagi tega začasnega sklepa velja do dneva izpolnitve davčne obveznosti.
• Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pg 5181/2013, z dne 18. 2. 2014, se vpiše predhodna odredba, vpis zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke HYPO LEASING, podjetje za financiranje, d.o.o., Dunajska cesta 117, Ljubljana.
• Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Z 179/2015, z dne 16. 4. 2015, se vpiše sklep o zavarovanju z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti upničine denarne terjatve pri poslovnem deležu dolžnika v korist upnika RS (Ministrstvo za finance, FURS, Finančni urad Ljubljana), Davčna ulica 1, Ljubljana – dostava, ki ga zastopa zak. zast. Državno pravobranilstvo RS, Šubičeva ulica 2, Ljubljana. [/color-box]

Našega strokovnjaka Roka Snežiča bralec sprašuje, kaj njemu in preostalim opeharjenim svetuje glede ukradenih delnic KBMB. Zapisal je, da jim je bila v tem primeru kršena osnovna človekova pravica glede nedotakljivosti osebnega premoženja, kršeni pa sta bili tudi ustavi Evropske unije in Slovenije.

Bralec je v svojem vprašanju za Roka Snežiča še zapisal, da mu je bila ponujena možnost skupinske tožbe s pomočjo Društva malih delničarjev, ki pa je bila po njegovi presoji zelo vampirsko pripravljena. »Nam, malim delničarjem, bi požrla ves naš težko privarčevani denar,« je še dodal. Snežič je najprej pojasnil, da ni doktor ekonomije, temveč doktor prava, ampak kot pravnik lahko pove, da kadar koli gre za dokapitalizacijo katerega podjetja, se delničarjev nikakor ne more izbrisati, ampak se lahko samo zmanjša njihov delež. »V tem primeru, po katerem sprašuje bralec, gre zagotovo za nezakonito dejanje, in za to zadevo bi morali odgovarjati tako takratna vlada kot tudi vodilni v Banki Slovenije in mariborski banki. Vse delničarje, ki so bili izbrisani, bi pozval, da vložijo kazenske ovadbe zoper odgovorne, to pa zato, ker bodo civilne tožbe stale odvetniške stroške in sodne stroške, kazenske ovadbe pa mora tožilstvo preganjati po uradni dolžnosti. Ko pa bodo – in če pride do tega – obsojeni takratni vodilni politiki, predvsem imam v mislih Bratuškovo in takratnega ministra za finance Čuferja, za zlorabo položaja in goljufijo, kajti to je dejansko goljufija in zloraba položaja, naj imajo delničarji regresni zahtevek zoper njiju za ves svoj izgubljeni denar, saj sta bila onadva glavna krivca, ki sta prispevala k temu, da so ljudje nezakonito ostali brez svojega denarja.« Dodaja še, da je v svetu normalno, da če podjetje slabo posluje, gre v stečaj in se v stečajni masi proda premoženje podjetja, kot bi se na primer prodale poslovalnice NKBM in bi delničarji dobili vsaj delež svojega denarja od prodaje nepremičnin Nove KBM, ne pa tako kot sedaj, ko jim je sedanja vlada dobesedno pokradla ves denar. »Torej, več kot očitno je imel nekdo za tem velike osebne interese,« je še zaključil.