Tomaž Vesel, trenutno v udobni službi predsednika Računskega sodišča RS, kjer je lahko ob službici v žepek pospravil še milijonček, po jutranjem poročanju portala Požareport pa “novi” leader nove politične stranke na levici, je včeraj zlorabil funkcijo predsednika računskega sodišča za obračun in politično samopromocijo. V urade drugih državnih institucij je poslal osnutek dopisa, pod katerega želi podpise. Vsebino dopisa v celoti objavljamo v okvirju. Prejeli so ga na Komisiji RS za preprečevanje korupcije, v Uradu informacijskega pooblaščenca, v Uradu varuha človekovih pravic in na Ustavnem sodišču RS.

Kako bodo ravnali naslovniki, še preverjamo. Njihove odzive bomo objavili.

Bojan Požar sicer Vesela imenuje “kandelaber tranzicijske levice”.

Vesela forsira propadli politik, ki mu je spodrsnilo na lastni laži, Gregor Golobič, da je Vesel en mali Golobič, pa smo že poročali.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/neresnica-za-besed-predsednika-racunskega-sodisca-s-katerimi-vesel-utemeljuje-svoj-milijon-evrov-ni-dokaza/

The post Vesel, “kandelaber tranzicijske levice,” izdatno plačan iz nogometa, zlorabil funkcijo predsednika Računskega sodišča RS appeared first on skandal24.si.

Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel, institucije, ki bdi nad porabo javnega denarja, legitimizira laž. Za svoje koristi. Takole se je včeraj sprenevedal, ko smo ga po razkritju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vprašali, ali bo odstopil.

Vprašanj je bilo veliko več.

Vprašanje je letelo na njegovo trditev za Siol, da ima za dodaten zaslužek, ki ni v skladu s pravili, soglasje.

The post Tomaž Vesel za svoje koristi legitimizira laž, ki jo je izrekel: Poglejte, kako se sedaj izmika! appeared first on skandal24.si.

Za besede predsednika Računskega sodišča RS Tomaža Vesela, ki jih je izrekel za obrambo svojega postanskega posla, ki mu ob plači prvega moža računskega sodišča v petih letih navrže še milijon evrov, ni nobenega dokaza. Tomaž Vesel je pred dnevi, ko je portal Siol razkril, da je ob plači javnega funkcionarja zasluži letno še 202 tisoč evrov pri Svetovni nogometni zvezi (Fifa) s sedežem v Švici trdil, da z njegovim postanskim poslom ob službi na računskem sodišču ni nič narobe, kar gre sicer sklepati po 16. členom Zakona o računskem sodišču (v okvirju zgoraj).

Vir: Siol.net.

Dejal je celo, da Komisija za preprečevanje korupcije ni imela pripomb in navajal, da naj bi s svojim postranskim poslom seznanil KPK, jih prosil za stališče in od komisije dobil tudi pisno mnenje, da, citiriamo Vesela “ne vidijo nobenega konflikta,” posnetek strani objavljamo desno. Kakršnega koli dokaza za svojo izjavo pa Vesel zaenkrat v javnosti še ni pokazal.

In v tem grmu (zaenkrat še) tiči zajec. Slišati je namreč, da na komisiji za preprečevanje korupcije že nekaj dni iščejo dokumente, o katerih je za portal Siol govoril Vesel – a brez uspeha.

Zato smo že v ponedeljek na KPK naslovili vprašanja, ki jih v celoti objavljamo v okvirju.

Maša Jesenšek, pri komisiji za preprečevanje korupcije zadolžena za odnose z javnostmi, je odgovorila “Spoštovani, odgovor vam posredujemo takoj, ko bo pripravljen.”

The post Neresnica? Za besede predsednika računskega sodišča, s katerimi Vesel utemeljuje svoj postrani prisluženi milijon evrov, ni dokaza appeared first on skandal24.si.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) Tanja Muha se je sestala s predstavniki družbe Huawei, nas je obvestil vir. Ki opozarja na direktoričin konflikt interesov.

Da je do stikov prišlo, je potrdila tudi Muha. Vprašanja, ki jih je prejala, in Muhina pojasnila v celoti objavljamo v rumenem okvirju.

Muha je torej potrdila, da se sestaja s predstavniki podjetja Huawei, a meni, da se le-ti z njo ne sestajajo, ker bi nanjo skušali vplivati. Na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o lobiranju med drugim beremo “Lobiranje imenujemo izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik, in pri tem to počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije. Komisija je 5. 12. 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, ki prvič v Republiki Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti, vzpostavila register lobistov.” 

Zato smo se obrnili tudi na KPK.

The post Šefica Akosa sprejema predstavnike družbe Huawei in lobističnih stikov ne prijavlja appeared first on skandal24.si.

Tristo tisoč evrov za projekt vidnega politika stranke SD Rada Bohinca, ki je bil do lani tudi predsednik upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki mu je zdaj podelila ta sredstva, čeprav ddr. Rok Snežič dokazuje, da se je “Bohinc na razpis prijavil z bibliografijo, polno lažnih podatkov. Iste enote so vpisane in točkovane večkrat. Med znanstvene monografije so vpisane enote, ki niso znanstvene monografije. Med enote zadnjih pet let vpisane enote, ki so le ponovno natisnjena starejša besedila.” Celotna Snežičeva analiza je dostopna na povezavi spodaj.

So se pa očitno akterji dogajanja znašli v zagati. Spodaj v celoti odgovarjamo, kar so nam na vprašanja, ki smo jih posredovali včeraj, odgovorili Bohinc, kako je v.d. direktorja ARRS Blaž Zmazek očitno ocenil, da bo bolje od njega odgovorila marketinška agencija, ki stane proračun mesečno 3.660,00 evrov, kako dekanja FDV Monika Kalin Golob dejstva šele preverja in kaj pravijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in pri policiji, kjer smo jih prosili, naj naša vprašanja obravnavajo kot prijavo.

The post Bohinčevih 300.000 evrov v sumljivih okoliščinah v zadrego spravilo dekanjo FDV, šef javne agencije pa se je zatekel po zunanjo pomoč appeared first on skandal24.si.

Preveč povezav, da o njih ne bi pisali. Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil predsednik stranke SD in vlade v času, ko se je v navečji državni banki NLB oprala iranska teroristična milijarda evrov, so danes sporočili, da bo za šefa Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval Roberta Šumija.

V četrtek smo poročali, da je ekonomist Rado Pezdir, ki je kot strokovni sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja komisije preiskoval primer iranskega pranja denarja specializiranemu državnemu tožilstvu v četrtek naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so Specializiranemu državnemu tožilstvu s poročilom predlagali opustitev pregona zoper bančnike NLB, odgovorne za izpeljavo iranske sheme. Več na povezavi.

V času, ko so policijski preiskovalci predlagali opustitev pregona zoper bančnike NLB, policijo vodi Tatjana Bobnar. Ki je bila denimo leta 2011, ko je bil Pahor predsednik vlade, namestnica tedanjega generalnega direktorja policije Janka Gorška. Z njima pa je, kot lahko preberete na spletni strani policije ali na spodnjem posnetku strani, sodeloval tudi Robert Šumi.

Vir: policija.si

Ko smo oktobra objavili, da v času Bobnarjeve ekspresna kariera, kljub ne posebej visoki izobrazbi, v policiji uspeva prej javnosti manj znanemu policistu Gregorju Zalokarju, ki naj bi z Bobnarjevo živel, o čemer lahko več preberete na povezavi, je Zalokar pri opisovanju svoje bliskovite karierie omenil prav Šumija: “Center za raziskovanje in socialne veščine, ki se znotraj policije ukvarja s sistemskim pristopom k vprašanjem psihološke dejavnosti in podpore zaposlenim, medsebojnih odnosov in upravljanja konfliktov, enakosti spolov in spoštovanja raznolikosti, etike in integritete, varovanja dostojanstva zaposlenih in delu policije v večkulturni skupnosti, vodi dr. Robert Šumi in prav on je bil tisti, ki je predlagal mojo premestitev, potem ko se je želela policija sistemsko ukvarjati tudi s vprašanjem solidarnosti v policiji.”

V kakšnem zasebnem odnosu je z Bobnarjevo, ni želel pojasnjevati, češ: “O vprašanjih, ki zadevajo moje zasebno življenje, z javnostjo ne bom razpravljal.”

O Šumijevih povezavah z razvpitim nekdanjim kriminalistom Dragom Kosom, nekdanjim predsednikom KPK, ki je dobil milijonski posel s takrat še državno NLB, kjer je še danes zaposlen nekdanji namestnik predednika KPK Rok Praprotnik, pa so podrobneje pisali na portalu Nova24TV.

Kos, soprog odgovorne urednice informativnega porgrama Pop TV Tjaše Slokar Kos, naj bi po pisanju spletnega portala Požareport ostal brez funkcije v OECD. In to na podlagi  zahtev iz Nizozemske, Velike Britanije, Avstrije in Madžarske, kjer naj bi mu očitali, da med preiskavami, ko gre za korupcijo v državah, ki jih vodijo desne vlade, forsira “svoje politične agende”.

The post Preveč povezav, da bi lahko spregledali: Kaj nam je o Pahorjevem izbrancu za predsedika KPK pisal Gregor, s katerim naj bi živela šefica policije Tatjana Bobnar appeared first on skandal24.si.

Poskusite izvedeti, koliko oseb so pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki ji predseduje Boris Štefanec, zadolžili za vpogled v evidenco Finančne uprave RS (Furs), ali je viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak plačal obveznosti iz najemnine, ki jo zaračunava za stanovanje, ki ga oddaja na Grablovičevi ulici v Ljubljani.

Mi nismo mogli. Iz KPK so nam na sklop vprašanj, v celoti so dostopna na povezavi, med katerimi je tudi prošnja za konkretno število oseb, ki delajo na zadevi, in ime tiste ali tistega, ki je odgovoren ali odgovorna za postopek, torej dejansko za izpolnitev prošnje, ki jo je na KPK naslovila Banka Slovenije, poslali naslednji zapis: “Nikakor ne drži, da komisija s postopkom, o katerem sprašujete, zavlačuje. Postopki pred komisijo se vodijo v skladu z Zakonom o upravnem postopku, zato so navedbe, da ne gre za zahteven postopek, katerega glavno dejanje ne bi smelo trajati več kot en dan, neutemeljene. Informacij o tem, kdo vodi postopek in koliko sodelavcev sodeluje pri njem, komisija zaradi interesa preiskave do zaključka postopka ne more posredovati.” Dopis je podpisala Maša Jesenšek.

In dokler KPK ne bo pripeljala do zaključka, bo nad viceguvrnerjem Banke Slovenije Bošnjakom visel sum utaje davka.

The post Še ena skrivnostna tančica pri dolgotrajnem postopku KPK v zadevi suma utaje davka, ki bremeni viceguvernerja Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.

“Banka Slovenije je zaradi očitkov viceguvernerju Marku Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za preiskavo. Sami namreč nimajo pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS (Furs),” – to je citat iz zapisa Slovenske tiskovne agencije (STA) z dne 20. junija letos. Banka Slovenije je, kot je poročal spletni portal Požareport, za preiskavo KPK zaposila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči. 

V petek, 15. novembra, smo preverili, kakšen je po debelih petih mesecih rezultat preiskave. Odgovor je kar malce osupljiv: “Komisija zadeve, o kateri sprašujete, še ni zaključila, zato več informacij v zvezi z njo trenutno ne more dati.”

Torej, Bošnjak nad katerim visi sum neplačevanja davkov mirno sedi na drugi najvišji poziciiji v Banki Slovenije, ker pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Boris Štefanec, očitno v petih mesecih ni bila sposobna vpogledati v evidenco Furs, ali je plačal obveznosti iz najemnine.

Poleg te, naj bi po pisanju Požareporta zoper Bošnjaka na Banki Slovenije potekala tudi interna preiskava, povezana z domnevno zlorabo viceguvernerjevih pooblastil pri Hranilnici Lon.

Zato smo v petek Štefanecu pisali še enkrat, ker pojasnil do zaključka redakcije nismo prejeli, objavljamo vprašanja v celoti.

The post Viceguvernerjeva domnevna utaja davkov: KPK preiskuje že pol leta, čeprav gre dejansko zgolj za vpogled v evidence appeared first on skandal24.si.

“Komisija je na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019 začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave,” so na naše iskanje odgovorov na vprašanje, ali je leta 2013 prijava, v kateri je anonimni pisec opozarjal, da je bil takratni namestnik predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik na funkcijo imenovan, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, brez obravnave romala v arhiv, odgovorili v KPK.

Spomnimo, o prijavi, katere pisec opozarja, da Praprotnik 7.9.2010, ko ga je takratni predsednik republike Danilo Türk imenoval za namestnika Goranu Klemenčiču, so leta 2013 pisale Slovenske novice, ki se jim je Praprotnik sicer oglasil za pojasnila, a je želel, da vse, kar je dvajset minut govoril, ostane »off the record«. Očitke iz prijave v celoti objavljamo v okvirju.

Zanimivo je, da so v članku Slovenskih novic iz 2013 v takratni KPK, ki jo je vodil Klemenčič, Praprotnik pa je bil eden od namestnikov, zanikali, da bi prijavo prejeli. Leta 2019 pa iz nove sestave komisije sporočajo, da je bila leta 2013 arhivirana. Pojasnili so še: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na imenovanje Roka Praprotnika za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, prejela dne 26. 2. 2013, v času prejšnjega senata. Iz dokumentacije, s katero razpolaga komisija, ni razvidno, da bi komisija prijavo obravnavala, o prejemu prijave obvestila Urad predsednika RS oziroma odstopila drugemu organu. Predmetna prijava je bila v času prejšnjega senata, skladno s 40. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, tudi zavržena in arhivirana. Nadalje še pojasnjujemo, da je komisija na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019, začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave.”

The post Vroče kadrovanje v KPK: Pognali postopek preverjanja, kako je prijava, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, pristala v arhivu (IV. del) appeared first on skandal24.si.

Kako je to mogoče?!? Ko je leta 2010 takratni predsednik republike Danilo Türk na petletni mandat namestnika predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval dotedanjega novinarja Dnevnika Roka Praprotnika, je tako komisija, ki jo je vodil Goran Klemenčič, kot javnost prejela anonimno pismo, v katerem je avtor podrobno razdelal Praprotnikovo dotedanjo kariero in nanizal dejstva, ki naj bi pričala, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, zgodilo pa se ni nič! Čeprav je šlo za resne očitke, ki bi, če bi jih kdo od pristojnih organov preveril in slučajno ugotovil, da so postopki res potekali mimo pravil in Praprotnik ob imenovanju ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, pod vprašaj postavili tudi vse odločitve senata, pri katerih je v času svojega mandata sodeloval Praprotnik.

Namesto v preverjanje v arhiv?!?

Pred dnevi so nam iz komisije na povprašanje, ali so pisanje obravnavali oziroma odstopili v obravnavo kateremu drugemu organu, zapisali: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.”

A gremo po vrsti:

7. 9. 2010 je Türk sklical tiskovno konferenco, na kateri je oznanil: “Danes sem vas povabil, da razglasim svojo odločitev glede imenovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Danes dopoldan sem podpisal ukaze o imenovanju. Za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije sem imenoval mag. Gorana Klemenčiča. Za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije pa sem imenoval mag. Jožeta Končana in gospoda Roka Praprotnika.”

Celoten nagovor bivšega predsednika je, skupaj z videoposnetkom, dostopen na povezavi. Z današnjega vidika pa v oči bode trivialni del Türkovega nastopa, v katerem besediči: “Kar bi rad posebej poudaril, pa je to, da je komisija, ki je pripravila izbor, delala v poletnih mesecih, v času dopustov, da je delala skrbno, resno, pregledala vse kandidature, se pravi kandidaturo za predsednika komisije in 12 kandidatur za namestnika predsednika komisije. Pripravila je pogled oziroma oceno ugotovitev glede skladnosti teh kandidatur z zakonskimi pogoji in kasneje, v naslednji fazi tudi podala svoje predloge oziroma svojo oceno o njihovi primernosti za mesta, za katera so kandidirali. To delo, ta izbirni postopek mi je pomagal pri končni odločitvi. Končno dokumentacijo komisije sem prejel pretekli petek, 3. septembra, in bila je narejena tako skrbno, da je bila končna faza odločanja, ki se je končala danes dopoldne, lahko opravljena v nekaj dneh.” Iz povedanega je jasno, da se je odločil Türk.

10. 9. 2010 se zgodi prvi škandal, ko je Türk prejel pismo izbranega Končana, v katerem se funkciji v komisiji odpoveduje. Slovenska tiskovna agencija je povzela pozamezne dele pisma, v katerega je Končan zapisal: “Želel sem, da bi delal s strokovnimi ljudmi, ki ne bi bili obremenjeni s politiko.” Ugotovil pa je tudi, “da sta ostala člana komisije v očeh javnosti politično zelo profilirana in da ju politika in širša javnost sprejema zelo bipolarno“.

26. februarja 2013 Slovenske novice objavijo anonimno pismo, iz katerega izhaja, da Praprotnik v času razpisa za ni izpolnjeval pogoja desetih let delovnih izkušenj na mestu, za katerega se zahteva diploma. V članku, dostopen je na povezavi, je tudi izjava takratne komisije, ki jo je posredovala Polona Osrajnik, v kateri KPK zanika prejem anomike: »Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.« Ne pozabimo, v pojasnilu, ki smo ga prejeli od KPK te dni, pa piše, da je: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.” 

Praprotnik gre v samoobrambi tako daleč, da po telefonu kontaktira novinarja, ki je članek pripravljal, ta pa v članek zapiše: “Odgovorov o Praprotnikovem delovnem stažu iz komisije še nismo prejeli, smo se pa z Rokom Praprotnikom slišali po telefonu, vendar je želel, da dvajsetminutni pogovor ostane »off the record«.“

26. 2. 2013 Reporter objavi prispevek z naslovom “Rok Praprotnik “off the record” pritiskal na novinarko Slovenskih novic”, dostopen na povezavi. Zgodilo se ni nič.

29. 11.. 2013 je celotno vodstvo KPK, predsednik Klemenčič in namestnika predsednika Praprotnik in Lilijana Selinšek, odstopilo. In napovedali, da so na funkcijah pripravljeni ostati do 1. 3. 2014

Nova služba, novi sumi nepravilnosti 

25. 3. 2014 je takrat še v celoti državna NLB objavila sporočilo za javnost z naslovom: “Rok Praprotnik prevzema mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB,” dostopno je na povezavi.

2. 4. 2014 so Praprotnikovi nekdanji kolegi na časniku Dnevnik objavili članek z naslovom “Je Praprotnik za razpis NLB vedel pred drugimi?” in v podnaslov zapisali: “NLB je razpis za direktorja Centra za skladnost poslovanja objavila 4. marca. Že pet dni prej se je Rok Praprotnik uradno iz neznanega razloga izločil iz postopka, ki ga je protikorupcijska komisija vodila zoper NLB v zadevi kadrovske agencije KFI” Celoten članek na povezavi.

18. 9. 2014 postane Goran Klemenčič minister za pravosodje v vladi Mira Cerarja.

11. 4. 2015 Večer poroča, da odhaja s Klemenčičem na ministrstvo tudi Polona Osrajnik. Gre za vodjo službo za odnose z javnostmi na KPK, ki je 26. 2 2013 poslala dopis: “Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.” Danes KPK pravi, da je bil dopis 2013 arhiviran.

18. 11. 2016 je Siol objavil članek z naslovom “Kaj je KPK ugotovila o Roku Praprotniku”. V podnaslov so zapisali: “Nova Ljubljanska banka (NLB) je pri zaposlitvi Roka Praprotnika, nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ravnala v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.” Članek je v celoti dostopen na povezavi.

Pa naprej?

Zdi se, da smo spet na začetku. Zakaj? V celoti objavljamo vprašanja, ki smo jih posredovali KPK, pod njimi pa celoten odgovor komisije.

V ponedeljek smo od KPK prejeli pojasnilo: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.

Komisija v samem izbirnem postopku ne sodeluje, saj na podlagi 9. člena ZIntPK naloge, potrebne za izvedbo zbiranja kandidatur in izbor primernih kandidatov, opravlja Urad predsednika Republike Slovenije. Glede na navedeno predlagamo, da se za dodatna pojasnila v zvezi s samim postopkom imenovanja nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, obrnete na Urad predsednika Republike Slovenije.”

In kdor zgodbo spremlja od začetka ve, da je to točka, v kateri smo z raziskovanjem pričeli, ko smo urad predsednika republike Boruta Pahorja na primeru kandidatke, ki so jo z dopisom Pahojevega urada obvestili, da ni izbrana, ker kljub potrdilu finančne uprave ne izpolnjuje pogojev, spraševali, ali so se pogoji od časa, ko je bil imenovan Rok Praprotnik, spremenili. Zgodbo in takratno pojasnilo Pahorjevih najdete na povezavi.

Ne preostane nam drugega, kot da upoštvamo usmeritev KPK. Kot smo jo upoštevali, ko so nas Pahorjevi napotili na izbirno komisijo. Več na povezavi.

The post Vroče kadrovanje v KPK: Klemenčičeva komisija je dejala, da dopisa ni dobila, Štefanečeva, da je arhiviran, kdo laže?! (III. del) appeared first on skandal24.si.