Scenarij je spisan, čeprav je vzdušje v taboru strank, ki so zadnje mesece hotele ustvariti vtis, da se imajo KUL, menda precej turobno. Jasno postaja, da po polomu vlade Marjana Šarca, kjer so že neuspešno sodelovali, nove koalicije ne bodo sestavili, ampak bi, če zrušijo vlado Janeza Janše, ponovno postali tekmeci, saj morajo na volitve. In tudi scenarij, ki je pripravljen, je že povsem predvolilen. Že videno, a tako je, avtor pač ima svoj podpis.

Nov zagon oziroma tolažbo je eden od vrhovnih tožilcev, šlo naj bi za Hinka Jenulla, očeta organizatorja »Tour de Covid« kolesarskih protestov Jaše Jenulla, pretekli petek preko organizatorja KUL-a Gregorja Golobiča vse bolj razglašenemu orkestru, ki ni več KUL, sporočil, da bo v kratkem v javnost »pricurljala« nova obtožnica zoper predsednika vlade, kar bo lahko ponovni izgovor za rušenje vlade sredi epidemije.

Boštjan Valenčič.

Po naših informacijah gre za 15 let staro zadevo »Trenta«, ki se je na tožilstvu izvalila pred kratkim, in pri kateri sta Jenullov učenec tožilec Boštjan Valenčič in preiskovalna sodnica Irena Topolšek več kot sedem let najprej pospeševala, nato pa zavlačevala postopek.

Topolškova in Jenullov učenec sta toliko časa naročala mnenja izvedencev, dokler preko Združenja cenilcev nista našla junakov, ki so zapisali, da je bila nekdanja Tonderjeva domačija (domačini so ji rekli tudi Touderjev dom) na posestvu velikosti 15.600 m2, tik ob obali reke Soče v Zgornji Trenti, ki jo je Janša leta 2005 prodal ob nakupu stanovanja, več vredna leta 1992 kot pa 13 let kasneje!

Primer je obsežneje opisan v prispevku.

Afero sta ob pomoči Nikole Damjanića iz agencije Ninamedia in svetovalca takratnega predsednika republike Boštjana Lajovica, ki je bil v času vlade Alenke Bratušek tudi šef vladnega urada za komuniciranje, skuhala Milenko in Mojca Šetinc Pašek tik pred volitvami leta 2011 ter skušala z njeno pomočjo za predsednika vlade pomagati ustoličiti nekdanjega strankarskega predsednika Bratuškove Zorana Jankovića.

Ker je akcija propadla, je medijske obtožbe pograbil kasnejši “hik” minister Goran Klemenčič in v vlogi predsednika KPK afero napihnil v znano poročilo o premoženjskem stanju, v katerem so obtožbe korupcije zoper Janšo temeljile na izračunu vrednosti posestva po GURS-u.

Krizna vlada je zaradi izstopa Virantove Državljanske liste padla, Bratuškova je slavila, Janšo so poslali v zapor zaradi druge zrežirane afere Patria, državno tožilstvo pa je takoj vložilo še zahtevo za sodno preiskavo prodaje Tonderjeve domačije v Trenti. Načrtovali so še eno hitro obsodbo Janeza Janše v času, ko je prestajal dveletno zaporno kazen, kar bi mu preprečilo tako učinkovito obrambo kot tudi zaprlo možnosti za pogojni odpust iz zapora ali skrajšanje zaporne kazni. Preiskovalna sodnica Irena Topolšek se je z veliko vnemo lotila preiskave, a načrt za hitro sojenje se je sfižil že takoj na začetku, saj je dolgoletni zapriseženi sodni cenilec vrednost posestva, ki ga je Janša prodal podjetju Eurogradnje, realno ocenil blizu vrednosti, kakršna je bila dosežena ob prodaji.

A preiskovalna sodnica z njo ni bila zadovoljna, prav tako ne tožilec Boštjan Valenčič, ki po informacijah s tožilstva deluje neposredno po navodilih Jenulla. Potem je sodnica naročala nove, vse dokler ni našla enega, ki je zapisal, da je bila Tonderjeva domačija leta 2005, v času največjega razcveta nepremičninskega trga takoj po vstopu v Slovenije v EU in v času gospodarske konjukture vredna praktično manj kot leta 1992, ko jo je Janša kupil. Tožilstvo naj bi potem le to zadnjo z vsako logiko skregano cenitev cenilcev iz slovenskega združenja cenilcev, katerega predsednik je nekdanji funkcionar stranke SD, napisalo v obtožnico.

Kuharji tega sodno – tožilskega golaža računajo, da bo s pomočjo dolgotrajnega postopka in pristranskega poročanja osrednjih medijev mogoče vsaj nekaj časa nagajati Janši in vladi ter nervirati njegove koalicijske partnerje, na koncu pa bodo proces tako kot vse podobne peljali tako, da bo zastaral. Takrat bodo kamere poiskale »ustavnega« pravnika Mira Cerarja, ki bo izjavil, da Janši žal ni uspelo dokazati nedolžnosti, ker je postopek zastaral.

Vse od začetka afere, odkar je svetovalec predsednika Turka Boštjan Lajovic peljal na Tonderjevo posestvo prvo ekipo RTVS, mediji vztrajno objavljajo slike podrtije, ki je na mestu treh stavb nastala potem, ko novi lastnik zaradi stečaja ni popravljal streh na objektih in prav tako ni krčil grmovja na travnikih in njivah, ki so se zato zarasli.
V knjigah, pa tudi na spletu, medtem lahko brez težav najdete fotografije Tonderjeve domačije, ki je bila eno najlepših posestev v Zgornji Trenti.
Na spletu tako lahko najdete fotografije vse od leta 1952 naprej:

Podobno tudi na teh fotografijah, ki jih najdemo na spletu:

Ko je bilo posestvo prodano, je bila na obeh stanovanjskih objektih še streha (na gospodarskem je bila porušena), v obeh sta še vedno stali celo tipični kmečki peči, kar si je skozi ona lahko ogledal vsak sprehajalec, ki je šel mimo po bližnji Soški poti.
Obtožnica zoper predsednika vlade v zadevi Trenta je tako že kak 165 poskus zlorabe državnih institucij za politični obračun z njim. Vsi so propadli, a Jenullovci ne bodo odnehali, dokler nekoč pred zakonom sami ne bodo odgovarjali za zlorabe.

The post Ekskluzivni posnetki, ki bi jih tožilec Hinko Jenull in učenec Valenčič morala videti appeared first on skandal24.si.

Ekskluzivno razkrivamo dopis, ki so ga zaposleni na mariborskem tožilstvu leta 2015 naslovili na takratnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ko je tožilec Niko Pušnik, ki se je te dni znašel v centru afere Sovagate, moral iskati zdravniško pomoč po pritiskih svojega tedanjega šefa, danes generalnega državnega tožilca Draga Škete.

Pismo je sicer anonimno, podpisano “Zaposleni,” v njem pa so opisane težave, ki so za pušnika nastopile, ko je v zadevi Kangler in Vamar ocenil, da ni elementov kaznivega dejanja in odstopil od pregona: “Od tega trenutka pa so nastale težave. Prišlo je do konflikta med vodjo in Pušnikom, saj ga je Šketa napadel, da ne bi smel odstopiti od pregona. Ne samo to, Šketa mu je celo sporočil, da so usmeritve od generalnega in sicer Fišerja takšne, da je treba v zadevi Kangler vztrajati za vsako ceno.”

The post Pismo opisuje, kako naj bi Šketa pritiskal na Pušnika, ko je odstopil od pregona Kanglerja – Šketa podal predlog za pregon appeared first on skandal24.si.

“Komisija je na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019 začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave,” so na naše iskanje odgovorov na vprašanje, ali je leta 2013 prijava, v kateri je anonimni pisec opozarjal, da je bil takratni namestnik predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik na funkcijo imenovan, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, brez obravnave romala v arhiv, odgovorili v KPK.

Spomnimo, o prijavi, katere pisec opozarja, da Praprotnik 7.9.2010, ko ga je takratni predsednik republike Danilo Türk imenoval za namestnika Goranu Klemenčiču, so leta 2013 pisale Slovenske novice, ki se jim je Praprotnik sicer oglasil za pojasnila, a je želel, da vse, kar je dvajset minut govoril, ostane »off the record«. Očitke iz prijave v celoti objavljamo v okvirju.

Zanimivo je, da so v članku Slovenskih novic iz 2013 v takratni KPK, ki jo je vodil Klemenčič, Praprotnik pa je bil eden od namestnikov, zanikali, da bi prijavo prejeli. Leta 2019 pa iz nove sestave komisije sporočajo, da je bila leta 2013 arhivirana. Pojasnili so še: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na imenovanje Roka Praprotnika za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, prejela dne 26. 2. 2013, v času prejšnjega senata. Iz dokumentacije, s katero razpolaga komisija, ni razvidno, da bi komisija prijavo obravnavala, o prejemu prijave obvestila Urad predsednika RS oziroma odstopila drugemu organu. Predmetna prijava je bila v času prejšnjega senata, skladno s 40. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, tudi zavržena in arhivirana. Nadalje še pojasnjujemo, da je komisija na podlagi ugotovljenih okoliščin dne 11. 4. 2019, začela s postopkom ponovne obravnave predmetne prijave.”

The post Vroče kadrovanje v KPK: Pognali postopek preverjanja, kako je prijava, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, pristala v arhivu (IV. del) appeared first on skandal24.si.

Do lanskega septembra je bil Darko Stare v vladi Mira Cerarja državni sekretar pri pravosodnem ministru Goranu Klemenčiču, zdaj pa toži Republiko Slovenijo.

Naši viri trdijo, da želi Stare nazaj svojo prejšnjo službo na Komisiji za preprečevanje korupcije RS (KPK). Da je nekdanji uslužbenec KPK Darko Stare vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, so nam potrdili tudi na KPK, kjer pa na vprašanje, ali drži, da želi Stare zaposlitev v KPK, niso odgovorili, pač pa so zapisali: “Postopek se vodi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Odprtih sodnih postopkov komisija ne komentira.”

Naši viri sicer trdijo, da želi Stare, ki ni bil drugi človek samo na pravosodnem ministrstvu, ampak tudi v Sovi, kjer je bil namestnik nekdanjega šefa Andreja Rupnika, nazaj svojo zaposlitev na KPK, zapletlo pa se bi naj bi sam dal odpoved. Stare je bil v službi na KPK prav v času, ko je bil njen predsednik Klemenčič, ki je funkcijo nastopil jeseni 2010, potem pa jo predčasno zapustil.

Staretovo ime se prav zaradi funkcij, ki jih je zasedal, pogosto omenja v povezavi s pranjem iranske milijarde v državni NLB, o čemer smo pisali na povezavi. Čeprav je bil iranski državljan, poslovnež Iraj Farrokhzadeh v Ljubljani večkrat, – zagotovo takrat, ko je odpiral račun v NLB in ponovno junija 2009, ko je Sova ugotavljala, da se je nahajal v enem od ljubljanskih hotelov, naše obveščevalne službe, v vrhu katere je bil Stare to ni pretirano vznemirjalo, čeprav je takrat potekalo živahno pranje denarja.

Fotografija Stareta in Klemenčiča je nastala minuli petek, več na povezavi.

The post V času vlade Mira Cerarja je bil državni sekretar, zdaj toži Republiko Slovenijo appeared first on skandal24.si.

V petek dopoldne sta se v znanem lokalu v ljubljanskem predelu Črnuče dobila dva nadvse razvpita moža, bivši minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki se ga je po posebnem razpoloženju, ki ga je pokazal ob interpelaciji v parlamentu, prijelo ime minister Hik, in njegov bivši državni sekretar Darko Stare. O srečanju bivšega ministra, ki ima trenutno odlično plačan posel v Uzbekistanu, kar smo pisali na povezavi, priča fotografija, ki jo je posnel bralec.

A fotografija razkriva tudi, da si je Klemenčič privoščil nekaj, kar je sicer prav v mandatu, ko je sedel v vladi, njegova ministrska kolegica Milojka Kolar prepovedala, ko je prepovedala kajanje v lokalih, tudi če imajo ti ločene kadilnice. Naš vir opisuje, da si je Klemenčič kar v lokalu privoščil el cigaro, kar je videti tudi na fotografiji.

O čem je pri zakajenem omizju tekla beseda, ne vemo, ne gre pa pozabiti, da sta prišla v kabinet pravosodnega ministrstva oba po zelo burni karieri in v času preiskave pranja iranske teroristične milijarde v nekdaj državni NLB doživela amnezijo in izgubila občutek za odgovornost. Klemenčič in Stare sta bila v času pranja denarja v NLB predsednik Komisije za preprečevanje korupcije in uslužbenec komisije. Še prej pa je bil Klemenčič desna roka notranje ministrice Katarine Kresal, Stare pa namestnik šefa Slovenske obveščevalne agencije (Sova) Andreja Rupnika.

The post FOTO: Minister Hik ga je vlekel kar v lokalu appeared first on skandal24.si.

Ko je bil v vladi, se ga je prijelo ime minister Hik, prej pa je slovel zlasti po tem, da na nobeni funkciji ne ostane do konca. Goran Klemenčič je kot državni sekretar pred koncem mandata odšel od notranje ministrice Katarine Kresal, mandata ni končala niti njegova sestava protikorupcijske komisije, in, roko na srce, poskusil je tudi predčasno pobegniti iz vlade Mira Cerarja, pa je pogorel pri kandidaturi za komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope in je pobegnil tudi od te kandidature za dobro plačano službo. Potem pa je itak predčasno odšel Cerar.

Kot s.p. k ženi

Goran Klemenčič je po koncu funkcije v vladi postal samostojni podjetnik. Registri razkrivajo, da je svoj Goran Klemenčič s.p., s polnim imenom Svetovanje, raziskave, izobraževanje, Goran Klemenčič, s.p. pri Ajpesu registriral 21. septembra letos. Kot minister za pravosodje razen “Hik” nastopa v parlementu in škandala ob predlaganju razvpitega Miodraga Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča opaznejših koristnih sprememb v slovensko pravosodje ni vnesel. Zdaj pa bo, sodeč po izpisku iz Ajpesa, celo izobraževal, tako vsaj nakazuje polno ime njegovega s.p.. Registriral je tudi dejavnosti založništva, z informacijskimi tehnologijami in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti, pravne dejavnosti in podjetniško in poslovno svetovanje.

A bolj zanimivo je, da je Klemenčič s.p. odprl kar na naslovu, ki ga je doslej uporabljala njegova menda superbogata soproga Nina Zidar Klemenčič, katere oče je po smešno nizki ceni kupil grad Lemberg, nato pa ga s prijavljanjem na razpise ministrstva za kulturo tudi obnovil.

Posel za jurja na dan

A tudi Klemenčič bi utegnil na hitro postati zelo bogat, saj je po naših inforamcijah dobil posel v Uzbekistanu, ki mu bo prinesel več kot tisočaka na dan.

Za naskok na dobro plačano službo je očitno uporabil tudi zadnje dni na pravosodnem ministrstvu, o čemer priča spodnji zapis na uzbekistanskem portalu UzDaily 20. avgusta letos, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

Kdaj je Uzbekistan Klemenčiču tako prirasel k srcu, sicer ni znano. Še januarja 2015 je v intervjuju na tretjem programu TV Slovenija Uzbekistan uporabljal kot primer slabe prakse, ko je branil trajni sodniški mandat. Dokaz v nadaljevanju.

The post Cerarjev minister Hik pri bogati graščakovi hčeri, menda ga čaka jurja na dan! appeared first on skandal24.si.

Predsednik vlade Miro Cerar, njegov minister za pravosodje Goran Klemenčič in nekoč glavni pogajalec s sindikati javnega sektorja, ki ima v zasebni uporabi tudi belega vladnega karavana BMW, Boris Koprivnikar, lahko ob prebiranju tega zapisa samo rdijo. Pomurci, če ste bili med tistimi, ki ste jih gostili, ko je vlada 15. in 16. septembra 2015 obiskala vaše kraje, vam bo žal, da jim za gostoljubje niste izstavili računa. Ker oni namreč so ga, in to davkoplačevalcem.

Pravosodni minister Goran Klemenčič leta 2015 z Mirom Cerarjem in vlado v Pomurju. Poročila, zakaj je sploh potoval v Pomurje, razen po dnevnico, na vladnih spletnih straneh ni mogoče najti.

Sporočilo, ki so ga po zaključku obiska objavili na vladni spletni strani, med drugim poroča: »V okviru regijskega obiska je predsednik vlade na delovnem kosilu gostil tudi predsednico Švicarske konfederacije Simonetto Sommaruga.« Naj pojasnimo – to ne pomeni, da je kar koli plačal iz svojega žepa, plačano je bilo iz proračuna. Če menite, da takšna aktivnost spada v redno delovno aktivnost predsednika vlade, vam sporočamo, da se z vami strinjamo. Miro Cerar pa se ne, saj si je pisal dnevnico. Izplačali so mu 6,4 evra. Morebiti se zdi komu, ki dobro zasluži in udobno živi, to bagatela, a v jeziku, s katerim vlada nagovarja upokojence in svoj trud zanje, je to tretjina letošnje mesečne povišice, ki znaša 19,8 evra. Pa še to zgolj za tiste s 600 evri pokojnine. Dve tretjini slovenskih upokojencev je pod tem zneskom. Etika Mira Cerarja je torej presodila, da mu ob skoraj šestih tisočakih bruto osnovne plače, vseh dodatkih, šoferju, brezplačnemu prevozu in vsemu preostalemu, pripada še teh 6,4 evra.

Kaj je počel Klemenčič, ni znano

Bruto osnovna plača ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča je septembra 2015, ko je potoval v Pomurje, znašala 4878 evrov. Seveda ministru pripadajo tudi dodatki, voznik in služben avto, tudi njemu državljani poravnamo vse stroške poti. Kaj je Goran Klemenčič, razen fotografiranja, počel na tem obisku, pa sploh ni jasno, saj zapisa o njegovi aktivnosti na omenjeni poti ne najdemo niti med sporočili za javnost pravosodnega ministrstva niti v vladnem sporočilu, kjer so povzete aktivnosti članov vlade. Ne glede na to pa si je minister Goran Klemenčič izplačal dnevnico. In to še več kot Cerar, 9,6 evra, a v zapiskih ministrstva je navedeno zgolj, da je dobil dnevnico za pot iz Lukovice, kjer živi, v Spodnje Ivanjce. Kar od doma je Klemenčič krenil tudi na vladni posvet na Koroško marca 2015. Obiskal je Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu ter Okrožno in okrajno sodišče v Slovenj Gradcu in si dal izplačati še 9,60 evra. Marca 2016 je dnevnico v tem znesku dobil za pot na vladni obisk v Maribor, decembra lani pa je za regijski obisk v Posavju – obiskal je Okrožno sodišče v Krškem, Okrožno državno tožilstvo v Krškem ter Prevzgojni dom Radeče – pobral kar 16 evrov.

Koprivnikar dražji od Erjavca

Obisk glavnega neuspešnega vladnega pogajalca z javnim sektorjem, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, v Pomurju – dva dni je ostal na srečanji z načelniki upravnih enot o pomembnosti storitev za državljane in s pomurskimi nevladnimi organizacijami o Strategiji razvoja nevladnega sektorja in prostovoljstva – je ob vsem preostalem, kar mu je septembra 2015 pripadalo poleg 4970 evrov bruto plače, davkoplačevalce stal še 12,80 evra dnevnice.

Ko se Boris Koprivnikar s službenim BMW-jem od Gorenje vasi zapelje na Bled, si hitro izplača še 12,8 evra dnevnice.

Zrno na zrno oziroma dnevnica na dnevnico pogača – tako si je Koprivnikar samo po Sloveniji nabral za 205,12 evra dnevnic. Kako je minister, ki ima v uporabi belega službenega karavana BMW lani, menda zato, ker je član benda in mora prevažati kitaro, zaslužil 12,8 evra za pot iz Gorenje vasi na Bled, iz pojasnil vlade ni razvidno. Leto prej je ista pot na Blejski strateški forum veljala pol dnevnice manj, 6,4 evra, kar je enkrat več, kot si dodatka za ta dogodek obračuna Erjavec. Tudi za vladni obisk na Gorenjskem si je Koprivnikar izplačal dnevnico, in to v višini 9,6 evra. Minister službeno pogosto skoči na morje, v Portorož. Kadar potuje iz pisarne v Ljubljani, si zaračuna 9,6 evra dnevnice, ko pa mora iz Gorenje vasi, pa 12,80 evra. Ne pozabimo, pot ima že tako ali tako plačano.

Podobno bizarne so poti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki si dnevnice obračunava celo za vladni obisk v osrednjeslovenski regiji, torej Ljubljani in širši okolici. Z Gašperšičevega ministrstva sporočajo, da se ministru dnevnica izplača le, če je službena pot trajala več kot 12 ur, hkrati pa poročajo o »izumu«, ki ga pri drugih ministrih nismo zasledili. Temu pravijo mesečni potni nalog, kot kraj potovanja pa je navedeno »po Sloveniji«. Gašperšič si je s pohajkovanjem po Sloveniji nabral 112 evrov.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Tako so vladali v mandatu 2014 – 2018: Cerar, Klemenčič in Koprivnikar za denar, ministrice za nič appeared first on skandal24.si.

Podpredsednica Liste Marjana Šarca Jerca Korče stopa na državnozborske volitve kot nov politični obraz. A novinka v bitki za parlamentarni sedež ima divjo preteklost v študentski politiki, ki so jo zaznamovali tudi policijski postopki. Še temnejšo preteklost ima mati Kočetove Alenka Korče. V času pranja terorističnih iranskih milijard v NLB je bila direktorica sektorja za plačilni promet s tujino, torej tista, ki je morala vedeti za milijardo dolarjev iz iranske banke Export Development Bank, ki so bili pozneje razpršeni na več kot 9400 različnih računov. Pa ni ukrepala.

Je pa taista Alenka Korče po naših informacijah ukrepala, ko je kamniški župan Marjan Šarec začel ustanavljati politično stranko. Naši viri blizu Šarčevi stranki opisujejo, da je Korčetova vzpostavila kontakt med Šarcem in predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.

Podpredsedniški funkciji v stranki Marjana Šarca sta zasedla Igor Žavbi (na sredini) in Jerca Korče. Slednja ima obilo študentskih političnih izkušenj na lokalnem nivoju, zaradi mamil v klubu, ki ga je vodila, pa je morala hoditi tudi na sestanke k županu.

Obisk in afera

Viri pripovedujejo, da se je vse odvijalo zelo hitro, Korčetova starejša, ki jo opisujejo kot gospo izjemnih zvijačnih spretnosti, je pot do Šarca poiskala na vrhuncu javnomnenjske moči, ko so mu meritve kazale zmago in napovedovale mandatarstvo za sestavo vlade. 21. februarja se je tako Brodnjak po predhodni najavi zglasil pri kamniškem županu. Šarec je za Svet24 obisk potrdil in dejal, da se mu je zdel obisk šefa največje državne banke »»malce čuden. A vas ne bi čudilo, če bi se vam kar najavil neki predsednik uprave največje banke v Sloveniji in zakaj?« Obisk časovno sovpada tudi z izbruhom afere, ki jo je s poplačilom 800 tisoč evrov zahtevka iz ene od sodb hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB) povzročila Brodnjakova uprava, ki je v izplačilo krenila na lastno pest.

Program naj bi pisali v NLB

Brodnjaka je v Kamnik ponovno »zaneslo« marca, ob odprtju prenovljene poslovalnice NLB, a se je Šarec tej priložnosti Brodnjaku ognil in poslal podžupana Igorja Žavbija. Novi odnos se je hitro operacionaliziral v različnih poslih. Kamniška centrala Liste Marjana Šarca se je že aprila letos preselila v prostore, ki so jih v isti zgradbi najeli pri NLB.

Tu pa se preplet Šarčeve stranke in NLB še ne konča. Naši viri zatrjujejo, da je bil tudi del programa Šarčeve stranke napisan v NLB, in to na računalniku Alenke Korče. Ne gre pozabiti, da je Cerarjeva vlada sicer do konca letošnjega leta Evropsko komisijo uspela naprositi za odlog prodaje NLB, a Slovenija je v času Alenke Bratušek sprejela zavezo, da bo banko prodala. In operacionalizacija te zaveze bo zagotovo delo vlade, ki jo utegne sestavljati Marjan Šarec.

Kura ali jajce

A vrnimo se k podpredsednici Šarčeve stranke, 28-letni Jerci Korče, ki je ob napovedi kandidature 9. maja svojo uvrstitev na listo na Facebooku pojasnila pod tekstom, ki ga je naslovila s: »Kura ali jajce??« Kakšnega filozofskega vprašanja v zapisu ni rešila, so za zanimivi komentarji pod zapisom, iz katerih skozi Jerčina pojasnila izvemo, da je njena izobrazba »taprava gimnazija«. Čeprav je več let obiskovala javno fakulteto, diplomirala ni, a izobrazba na lestvici vrednot, ki so Korčetovi Jerci blizu, očitno pač ni visoko, saj kritiku, ki jo sprašuje, kako namerava v enem štiriletnem poslanskem mandatu narediti razliko, če ji v desetih letih ni uspelo končati fakultete, odgovarja: »Imava pač različen pogled, kaj vse so vrednote in vrednost človeka. Papir prenese vse – praksa pa šteje.«

Uživanje mamil

Praksa Jerce Korče je res nekaj posebnega. Novembra 2011 je postala zastopnica Kluba logaških študentov, na funkciji je ostala do konca januarja 2014. Lokalni viri pripovedujejo, da je bilo v času, ko je Korčetova vladala klubu, dobesedno pestro, saj je na podlagi prijave policija v klubu ugotovila uživanje mamil in posledične izgrede. Policijska postaja je o dogodku obvestila tudi župana Berta Menarda, župan pa je na občini sklical sestanek. Korčetova je kot predsednica kluba po pričevanju lokalnih virov priznala uživanje mamil, a se je branila, da sama pri dogodku ni bila udeležena. Je pa županu in predstavniku policije zagotovila, da se to ne bo ponovilo. Policija je zato zadevo prepustila v urejanje županu.

Jerca Korče je bila v zadnjem mandatu na listi Naša Notranjska (NANO) izvoljena za članico Občinskega sveta Občine Logatec. Do letošnjega marca je bila tudi predsednica Mladinskega sveta Logatec.

Kako so šla pod Korčetovo nakazila k Miki Miški

Alenka Korče je v času, ko so bili v NLB na funkcijah Robert Kleindienst, Matej Narat in Miran Vičič, vodila sektor za plačilni promet s tujino. Takrat je nastopala v medijih, po razkritju afere #IranGate se je nehala pojavljati.

Kako je pranje iranskega denarja potekalo pred nosom odgovornih, ti pa se niso zganili, je pred meseci natančno popisal Miro Petek. Za lažje razumevanje vloge Alenke Korče pri organiziranem pranju denarja za iranskega poslovneža Iraja Farrokhzadeha na kratko povzemamo najbolj pikantne podrobnosti iz zapisa.

Petek opozarja, da so bili Korčetova in sodelavci le kmetje na šahovnici velikega umazanega posla, ki ga je prek uprave NLB naročilo partijsko-udbovsko omrežje, ki vlada v državi, podobna pa naj bi bila njena vloga v zadnjih mesecih, ko je povezovala vrh NLB z Marjanom Šarcem.

»Farrokhzadeh je večkrat v Ljubljani, zagotovo takrat, ko je odpiral račun v NLB. Ponovno je bil v Ljubljani tudi junija 2009, ko je Sova ugotavljala, da se je nahajal v enem od ljubljanskih hotelov, vendar naše obveščevalne službe to ni pretirano vznemirjalo, čeprav je takrat potekalo živahno pranje denarja. Direktor Sove je bil takrat Andrej Rupnik, njegov namestnik pa Darko Stare, danes državni sekretar pri Goranu Klemenčiču, ki je, kot sam pravi, za pranje denarja v NLB izvedel od žvižgača v letu 2011. Žvižgač je že prej, kmalu po začetku teroristične pralnice denarja v NLB, opozarjal pristojne o pranju denarja, vendar zaman.

Transakcije s plačili, ki so v NLB prihajala iz iranske banke Export Development Bank of Iran v višini slabe milijarde dolarjev in nato potovale na več kot 9400 različnih računov, so ves čas potekale prek poslovalnice za tuje osebe na Trgu republike 2 v Ljubljani. Takrat je bila v NLB direktorica Sektorja za plačilni promet s tujino Alenka Korče, ki je bila tudi nadrejena Dragi Slatnar, ki je bila direktorica enote, kjer je tudi delovala poslovalnica za tuje osebe, Sandi Pibernik pa je bil vodja oddelka za poslovanje s tujino. Alenka Korče je bila neposredno odgovorna upravi NLB, v upravi pa je vse o njenem delu moral vedeti Miran Vičič, takratni član uprave NLB.

Neposredna navodila okrog vseh poslov Farrokhzadehovih firm je dajal Sandi Pibernik, plačila so se izvajala vsak dan med 14. in 15. uro, dnevno je bilo od 40 do 50 nakazil na različne račune po svetu. Vsa nakazila za Farrukhzadehova podjetja so morali vnesti in sprostiti še isti dan, pri ostalih komitentih se to ni tako mudilo. Dokler Farrokzadehu v NLB niso omogočili ProKlika, so v tej poslovalnici vsa nakazila vnašali ročno, in po takratnih pravilih bi za vsak znesek nad 15 tisoč evrov moral biti vnesen točen naslov prejemnika nakazila, vendar se to večinoma ni dogajalo. Za vsak znesek nad 100 tisoč evrov bi morali bančniki natančno opisati tudi namen nakazila, kar se prav tako ni dogajalo. Bankirji so s kršenjem internih pravil tako stopili še v čevlje kriminala in so nakazila namenoma ponarejali, kajti nakazila so dobivali Jaka Racman, Miki Miška in Skopušnik, več nakazil je bilo namenjenih tudi za večmilijonske nakupe fitnes opreme in podobno.

Opozorila znotraj banke o pranju denarja so se pojavila že zelo zgodaj v letu 2009, vendar je bila Alenka Korče tista, ki je govorila, da pri tem ni nič spornega. Korčetova zdaj ni več na tem položaju, Vičič je po zamenjavi z vrha NLB dobil dobro plačano mesto direktorja hčerinske družbe Bankart. Zanimivo pa je, da je na istem položaju ostal še Sandi Pibernik, ki na tej lestvici tudi napreduje, saj je zdaj med drugim tudi vodja delovne skupine za kreditna plačila pri Združenju bank Slovenije.«

ŽAVBIJEVA BRATRANCA: Eden Šarčev podpredsednik, drugi novačil islamske teroriste

Ob Jerci Korče je podpredsednik stranke Marjana Šarca še Igor Žavbi, o katerem so se pred časom razpisali na lokalnem portalu Kamnik.info, saj je Igor Žavbi tudi Šarčev podžupan. A vseeno je v senci (tudi mednarodno) veliko bolj razvpitega bratranca Roka Žavbija, ki trenutno ždi v italijanskem zaporu. Je prvi slovenski obsojeni džihadist, zaradi novačenja borcev za skrajno Islamsko državo je dobil tri leta in štiri mesece zapora.

Rok Žavbi (v roza okvirčku) je v regiji novačil džihadiste. Njegov bratranec Igor po državi za Šarčevo stranko novači volivce, njegovih izjav o bratrancu v zaporu v Italiji pa ni mogoče zaslediti.

Italijanski časnik Corriere della Sera je po izročitvi Žavbija Italiji leta 2016 poročal, da se je pokesal in sodeluje s preiskovalci, identificiral naj bi celo več džihadistov. S tem naj bi se po pisanju časnika pogodil za nižjo kazen, čeprav je njegov odvetnik Samo Sanzin dejal, da je to storil, ker je dojel, da je bil marioneta v rokah vodje skrajne muslimanske ločine vahabitov v BiH, ki jo vodi imam Bilala Bosnića. Žavbi je zaprt v strogo varovanem zaporu v Tolmeču (Tolmezzo), na dveh sedemurnih zaslišanjih pa je preiskovalcem med drugim povedal, da mu je Bosnić zaupal. Prepričal ga je tudi, da je julija 2013 odšel na bojišče v Sirijo, kjer je bil po lastnih navedbah nekaj mesecev. Pred spreobrnitvijo v islam naj bi bil kristjan, oktobra 2012 pa se je začel udeleževati islamskih srečanj in brati Koran.

Preiskovalcem je predal vse svoje kontakte na Skypu in telefonu, elektronsko pošto in fotografije. Povedal je še, da je po vrnitvi iz Sirije začel delati pri mesarju v Ljubljani. Žavbija so prijeli v Ljubljani na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je razpisal preiskovalni sodnik iz Benetk. Portal Kamnik.info je sicer navajal, da bratranca nista v stiku.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post TO SO ŠARČEVI KANDIDATI: Mati v NLB pri pranju iranskega denarja, hči vodila klub, kjer so se drogirali, zdaj podpredsednica Šarčeve stranke appeared first on skandal24.si.

Pobrali so vse, kar so lahko, do zadnjega centa, pričajo podatki o dnevnicah, ki so si jih ministri vlade Mira Cerarja izplačevali v tem mandatu. Podatke smo pridobili od vlade, kažejo pa, da so tudi v tej vladi tisti, ki so upravičeni do dnevnic (ali morebiti pogoltni na vsak cent), in tisti, ki za vladne obiske v Pomurje ali na Koroškem niso dobivali. Skoraj bi jih lahko razdelili po spolu, saj za te poti praktično nobena ministrica ni dobila dnevnic, medtem ko so Miro Cerar, Goran Klemenčič, Boris Koprivnikar, Peter Gašperšič (vsi iz SMC, prepričevali so nas, da so etični novi obrazi) in Karl Erjavec, ki je upokojence že pred desetimi leti prevaral z obljubo o tisočaku pokojnine, v zadnjih štirih letih iz proračuna postrgali sleherni evro, ki so ga lahko. Dobesedno: do zadnjega centa!

Eno najbolj bizarnih izmed več sto nakazil, ki so popisana v vladnih dokumentih, je izplačilo 3,52 evra, ki jih je kot dodatni regres za prehrano aprila 2016, ko je šel na intervjuje na TV Idea v Mursko Soboto, Net TV v Maribor in na srečanje z gospodarstveniki celjske regije v Zreče, ki je potekalo na sedežu podjetja GKN Driveline, pokasiral Karl Erjavec.

Ob tisočakih plače, šoferjih in kosilih

Na tem mestu velja tudi pojasniti, zakaj so dnevnice članov vlade tako pomembne, še posebno pa zgodba, ki pripoveduje o pohlepu. To je denar, ki ga za službene poti politiki prejmejo poleg plače, čeprav so vladni obiski regij del normalnega delovnega dneva ministra, ki seveda v službo ne hodi po nekem rigidnem urniku ali s kartico za prijavo. Cerarjeva osnovna bruto plača je denimo februarja 2018 po podatkih portala javnih naročil znašala 5956 evrov. Ob tem imajo Cerar in njegovi ministri šoferje, ki vozijo službene avtomobile, opremljene z modrimi lučmi, ki omogočajo prednost ob nevšečnostih v prometu. Pri načrtovanju poti, ki se usklajujejo mesece vnaprej, sodelujejo tudi uslužbenci protokola, poskrbi se za kosilo celotne delegacije in seveda prenočitev, če je to potrebno. Vsi stroški so plačani iz proračuna, tudi stroški morebitnih vstopnic, kadar gre za sejme, plačamo pa jih državljani, zato za dodatna izplačila dnevnic in regresa za prehrano po naši oceni ni moralne podlage.

Nadaljujmo s predsednikom DeSUS in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. V njegov delokrog spada tudi posvet slovenske diplomacije. Čeprav poteka na Brdu pri Kranju, kamor ga odpelje šofer, je Erjavec v zadnjih letih pisal tudi dnevnice, po 3,20 evra, kolikor si izplača tudi za udeležbo na Blejskem strateškem forumu. Lani je ta znesek znašal kar 9,60 evra, iz specifikacije MZZ pa izhaja, da zato, ker je na protokolarnem Gradu Strmol gostil tudi večerjo s sekretarjem za odnose z državami Svetega sedeža msgr. Paulom Richardom Gallagherjem. Kar je več, kot se je do letošnje uskladitve v zadnji petih letih zvišala starostna pokojnina – upokojencem je v petih letih prihodke zvišal le za pet evrov.

Ministrice ne dobijo nič

Več deset strani tabel z izplačanimi dnevnicami v obdobju od nastopa vlade Mira Cerarja 18. septembra 2014 do 1. aprila letos postreže z zanimivim fenomenom, ki kaže, da so v vladi, ki so jo oblikovale SMC, DeSUS in SD, pogosto izražene želje po enakih plačilih za ženske in moške za isto delo svetlobna leta stran. Ženske v tej vladi za poti po Sloveniji ne dobijo ničesar, moški pa dnevnico. Iz kabineta ministrice za obrambo Andreje Katič so eksplicitno zapisal: »Dnevnic za službene poti v Sloveniji se ministrici ne obračunava in izplačuje.« Enako velja za Alenko Smerkolj, ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, čeprav si je njen predhodnik Dušan Mramor, ki je položaj zapustil sredi mandata, izplačal 9,60 evra, ko je bil v Planici v okviru vladnega obiska Gorenjske regije, in 6,40 evra za obisk Trente, kamor je šel, ko je na uradni obisk prispel slovaški finančni minister.

Med ženskami si je kot ministrica za kulturo 77 evrov izplačala Erjavčeva strankarska kolegica Julijana Bizjak Mlakar, a je ministrstvo, ki ga od sredine leta 2016 vodi Tone Peršak, edino, ki ima probleme s transparentnostjo, saj edini niso predočili specifikacije izplačanih dnevnic, ne za doma ne za tujino.

Več o ministrih, ki so v minulih štirih letih izkoristili vsako priložnost, da je na njihov račun kapnil dodaten evro, v nadaljevanju tukaj.

Pravosodni minister Goran Klemenčič leta 2015 z Mirom Cerarjem in vlado v Pomurju. Poročila, zakaj je sploh potoval v Pomurje, razen po dnevnico, na vladnih spletnih straneh ni mogoče najti.

Ko se Boris Koprivnikar s službenim BMW-jem od Gorenje vasi zapelje na Bled, si hitro izplača še 12,8 evra dnevnice.

The post POBRALI DO ZADNJEGA CENTA: Ste v regiji gostili vlado? Vse so si dali dodatno izplačati! appeared first on skandal24.si.

Priznamo, naslov smo si izposodili pri tviterašu Tomiju Naratu (@pticek2015), a odslikava vso bizarnost izbora lestvice 100 najvplivnejših Slovencev. To, da ne omenijo ženskega spola, torej Slovenk, čeprav na lestvici so, je še najmanjši zdrs.

Akcija izbora najvplivnejših Slovenk in Slovencev je pod okriljem revije Obrazi, izdaja jo še eno Haklovo podjetje pod domeno Večer – Večer Revije, potekala že drugič. Kako poteka izbor, so predstavili takole: »V žiriji, ki je sestavila lestvico 100 najvplivnejših Slovencev, je bilo 14 odgovornih urednikov, avtorjev in direktorjev iz večjih slovenskih medijev. Izbirali so v dvokrožnem postopku. Najprej so vsak zase nominirali ljudi, ki so po njihovi oceni v letu 2017 pomembno vplivali na življenje v Sloveniji ali tudi širše. Prispelo je kar 784 nominacij za 394 različnih osebnosti. V drugem krogu pa so izmed tistih, ki so prejeli dve nominaciji ali več, s tajnim glasovanjem določili lestvico 100 najvplivnejših Slovencev za leto 2017.«

Komisija

Vse lepo in prav, toda – kdo je sedel v komisiji? Žiga Turk, ki je na lestvici sicer 88., je tvitnil tole: »Vplivnejših od tistih v #Obrazi100 je 15 tistih, ki so teh 100 izbrali. Ta glavni influencerji so pa tisti, ki so teh 15 nastavili. Oz. naklonjeno prikimali njihovi nastavitvi.« Sicer smo našteli 14 članov žirije, a dejstvo je, da so najbolj zanimiva imena žirantov: Tjaša Slokar Kos s POP TV, ki je stavila na svojega šefa Pavla Vrabca (33.) in pozabila na sivo eminenco številnih afer, moža Draga Kosa; Uroš Urbas z Dela, ki je svojemu šefu, ki to, kot sam pravi, ni, Stojanu Petriču, s kolegi žiranti namenil 34. mesto; Matija Stepišnik z Večera, ljubitelj kubanskih cigar in rdečekrake zvezde, je s kolegico Katjo Šeruga, znano tudi po tem, da je ob honorarju za članek zahtevala še honorar od tistih, o katerih je pisala, lastnika Večera, Uroša Hakla, postavil celo na 43. mesto. Slednji je sicer pod drobnogledom kriminalistov zaradi domnevno sporne porabe proračunskega denarja. Da so se na lestvici znašli tudi oglaševalci oziroma njihovi direktorji, je verjetno poskrbel član komisije Aleksander Bratina kot direktor družbe Večer Revije. Njegovi tržniki so si verjetno meli roke ob sklenjenih poslih.

Član žirije je bil tudi Dejan Steinbuch, ki pa je, kot smo že pisali, rad povsod zraven. So pa bili na Večeru ponovno prijazni, ko so k sodelovanju povabili Marka Crnkoviča, človeka v osebnem stečaju (ostal je dolžan bivši ženi in državi, kaj je lahko še hujšega?). Prejeti honorar je verjetno poslovna skrivnost. Človek iz komisije, ki verjetno pozna vse in še koga več, je Tomaž Perovič, dvakrat nekdanji – kot urednik na POP TV in kot predsednik uprave Dela.

Na koncu pa še najzanimivejše ime, pravi »Doubledecker« – Peter Frankl s Financ. V spodnjem nadstropju kot član komisije in v zgornjem kot človek na lestvici. Strinjal se je, da spada na 76. mesto.

Najvplivnejši

Pustimo ob strani, ali se s to »lestvico« strinjamo ali ne, je pa pogled nanjo vsaj v nekaterih primerih zelo zanimiv. Pojdimo po vrsti: na prva tri mesta so se uvrstili trije športniki (Goran Dragić, Luka Dončić in Ilka Štuhec), vendar pa nikjer ni mogoče najti Tine Maze in še enega najuspešnejšega in vrhunskega športnika – hokejista Anžeta Kopitarja.

Presenečenje lestvice je zagotovo pevec Robert Pešut – Magnifico; uvrščen je na visoko 12. mesto. S čim si je to zaslužil, ne vemo, vemo pa (o tem smo v Škandalu24 že pisali), da je od DARS-a zaslužil 5000 evrov samo s tem, da jim je »posodil« nekaj svojih taktov za radijski spot.

Milijonarja Iza in Samo Login si tega mesta (17.) z agotovo ne zaslužita. Le kako, menita namreč, da sta se umaknila v zasebno sfero?! Če novinarji menijo drugače, pa sta sposobna sodno prepovedati tudi tisk in izid revije. Držimo pesti za komisijo, da se jim ne zgodi kaj hudega!

Maziljenec stricev iz ozadja, burkač Serpentinšek, ki se igra politika Marjana Šarca in želi svojo občino Kamnik, ki jo vodi kot župan, zaradi devetmilijonskega dolga čim prej zapustiti, je na vrtoglavem 19. mestu.

Zanimivo je, da sta Goran Klemenčič, pravosodni minister, in Zoran Janković, drug za drugim. Naključje? Niti ne, če vemo, da je Janković sodno nedotakljiv, saj je on vendar proti Janši, kot se je pohvalil v nekem intervjuju.

Primoža Cirmana, raziskovalnega novinarja v narekovajih in enega iz »trojček za ubojček« (plus Tomaž Modic in Vesna Vuković), so na lestvico verjetno uvrstili kot pomoč za promocijo njegove knjige o TEŠ6, edinem državnem projektu, pri katerem ni sodeloval propadli Zares. Da mu knjige ni napisal sam Gregor Golobič, mu ne verjame skoraj nihče …

Resnični obrazi

Zaključimo še z enim tvitom (@Rok_DS): »Če slovenska novinarska smetana resnično misli in verjame, da so tile spodaj najvplivnejši Slovenci, potem so dejanski najvplivnejši Slovenci lahko res brez skrbi.«

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post 100 najvplivnejših: “So pa našli komisijo … Joj, joj!” appeared first on skandal24.si.