Nad pisorji je kukal v moške, ki so opravljali potrebo, poglejte, kaj ga zdaj moti

Ko je bil predsednik stranke SD, je Dejan Židan s plakatov na javnih straniščih kukal v moške, ki so na pasiorju opravljali malo potrebo. Koliko uroloških težav imajo Židan in njegovi strankarski prijatelji na duši, žal statistike ne beležijo.

Se je pa taisti Židan zdaj obregnil ob druge plakate. Tiste ob cestah.

KUL politika? Tanja Fajon sredi epidemije koronavirusa z rušilno idejo do gospodarstva

Predsednica SD Tanja Fajon je včeraj z okrepljeno ekipo, v kateri sta bila Dejan Židan in Jernej Štromajer, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidijo Jerkič nagovarjala, naj organizira stavko v gospodarstvu. 13. januarja 2021, ko je Slovenija in EU v primežu epidemije koronavirusa, ki je vzel že preveč življenj.

Pojasnila za takšno pobudo že iščemo pri Fajonovi.

[color-box color=”red”]

Spoštovana gospa Fajon,

glede na vaš včerajšnji obisk pri ZSSS danes do 12. ure prosimo za odgovore na naslednja vprašanja:
– Čemu sindikate nagovarjate k organizaciji stavke v gospodarstvu?
– Ali ste seznanjeni z dejstvom, da je svet zajela epidemija koronavirusa in povsem spremenila potek življenja ne zgolj v Sloveniji, ampak celotni EU?
– V kolikor ste, zakaj želite škodovati slovenskim ljudem in gospodarstvu s tako nekonstruktivnimi predlogi?
– V kakšnem smislu bi stavka v gospodarstvu koristila k izboljšanju razmer? [/color-box]

Do poldneva pričakujemo tudi pojasnila Jerkičeve. Celotna vprašanja v okvirju.

[color-box color=”yellow”]

Spoštovana gospa Jerkič,

glede na včerajšnji obisk predstavnikov stranke SD Tanje Fajon, Dejana Židana in Jerneja Štromajerja, ki ste ga imeli včeraj, prosimo danes do 12. ure za naslednja pojasnila:
– Ali so vas nagovarjali, da organizirajte stavko v gospodarstvu?
– Ali boste njihovo pobudo sprejeli?
– Kakšni so razlogi za stavko? [/color-box]

Fotografijo je poleti na omrežju Twitter objavila stranka SD.

Odločitev je padla: Vidni politik SD je Sloveniji zavozil teran, bo za ves denar, ki ga je zavozil, prevzel odgovornost?!

Vladavina stranke SD je pripeljala Slovenijo do izgube terana. Splošno sodišče EU bo v sredo sporočilo odločitev v tožbi Slovenije proti Evropski komisiji. Po informacijah naših virov blizu sodišču je Slovenija v sporu poraženka. Za izgubo zaščite terana je kriv nekdanji kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan potem ko je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Da se je to zgodilo, pa je krivda Židana in administracije pod njegovim vodstvo, ki je v času, ko je Slovenija bila članica EU, Hrvaška pa se je za vstop šele pogajala, kategorično zavračal pogovore z Evropsko komisijo.

Na Židana, ki je danes poslanec stranke SD, smo v četrtek, 3. septembra, naslovili niz vprašanj, v katerih nas je zanimalo, ali bo za zavožen teran prevzel odgovornost in kako. V času, ko bi se moral boriti za domače vinarje je to zavračal, potem pa ob vložitvi tožbe  Hrvaško in Evropsko komisijo obkladal s težkimi besedami, Slovenska tiskovna agencija je 15. septembra 2017 povzela njegovo izjavo, citiramo: “Že od začetka vztrajamo, da so se Hrvati z Evropsko komisijo za našim hrbtom pred vstopom v EU to dogovorili, to pa ne sme biti del delovanja neke države ali unije.”

Za razliko od Židanovega sprenevedanja in poskusa distanciranja od odgovornosti pa je leta 2017, pred vložitvijo tožbe, primorski kmet Klemen Šavli s prstom pokazal na odgovorne, ko je dejal: “Izguba Terana je zadnji v vrsti udarcev slovenskemu kmetijstvu, ki se ga bo zgodovina zapomnila kot eno večjih slovenskih nacionalnih katastrof. Grozljivo je, da so podatki o Hrvaški zahtevi za izjemo pri Teranu izpred leta in pol šele sedaj prišli na dan. To je neverjetni splet okoliščin v katerega ne verjamem. Slovenskim organom pregona predlagam, da raziščejo, če je kdo iz kmetijskega ministrstva kot kompenzacijo za naš Teran dobil kakšno parcelo ali manjši otok na Hrvaški obali.“.

Pozivi k preiskavi: Je kdo iz kmetijskega ministrstva res dobil parcelo na Hrvaški obali kot kompenzacijo za naš Teran?

Gepostet von Časopis Slovenec am Samstag, 28. Januar 2017

Židan na naša včerajšnja vprašanja (še) ni odgovoril, ko prejememo pojasnila, jih bomo objavili. Za vodenje postopkov je bilo poleg državnega pravobranilstva potrebno vključiti še nemškega odvetnika Rolanda Knaaka. So pa v stranki SD s teranom veliko nazdravljali in se s posnetki hvalili po družabnih omrežjih.

Z vidika aktualnega dogajanja okoli promocijskih dejavnosti trenutne ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec pa bo zanimivo videti račune, ki so jih Židan in njegovi kompanjoni iz SD plačali za popiti teran.

[color-box color=”red”]

V petek zvečer smo od tiskovne predstavnice poslanske skupine SD, ki je bila tudi prejemnica vprašanj Židanu, namesto odgovorov na naša vprašanja prejeli naslednji zapis, ki ga objavljamo v celoti:

DEMANTI

Omenjeni članek spletnega portala Škandal24 temelji na izmišljenih domnevah, izpeljanih na način, da je namen celotnega članka diskreditacija poslanca Socialnih demokratov mag. Dejana Židana. Dejstvo pa je, da je Slovenija uspela obraniti teran, ki je samo slovensko vino. To jasno povedo tudi besede nekdanjega komisarja za kmetijstvo Evropske komisije: “Zakon je jasen: teran je zaščitena označba porekla, registrirana v EU. To pomeni, da so v skladu z obstoječimi pravili EU slovenski pridelovalci tega vina zaščiteni pred kakršnokoli komercialno rabo tega imena za druga vina, ki ne spoštujejo pravil za pridelavo terana iz slovenske kraške regije. To pomeni, da ne sme biti na trgu EU nobenega drugega vina z imenom teran.”

Republika Slovenija je tožila Evropsko komisijo, ker je slednja Republiki Hrvaški dovolila izjemo, da na vinu s poreklom Hrvatska Istra označuje sorto vinske trte teran. Hrvaškim pridelovalcem je dovoljeno le označevanje vinske trte teran na vinu z zaščitenim geografskim poreklom Hrvatska Istra. Ker pa lahko tudi slednje pri potrošniku povzroči zmedo in ga zavede, je Slovenija pred Evropskim sodiščem Evropsko komisijo zaradi te izjeme o označevanju vinske trte teran tudi tožila, tožbo je nenazadnje podprl tudi pristojni odbor Državnega zbora RS.

Uradnih informacij o odločitvi Evropskega sodišča še ni, zato je vsakršno vnaprejšnje tolmačenje odločitve ter na tem temelječe navedbe, katere si je dovolil spletni portal Škandal24, ne samo škodljivo za ugled politika mag. Dejana Židana in politične stranke SD, temveč za interese Slovenije. Slednja ima tudi dolžnost, da uporabi vsa dovoljena pravna sredstva za zaščito interesov države in njenih državljanov, kar verjamemo, da bo v primeru neugodne tožbe tudi storila. [/color-box]

 

FOTO: Tako blažena je Tanja Fajon v družbi šovinista, ki neporočenim damam svetuje, naj se s tem ukvarjajo

Kakšno mlatenje prazne slame je besedičenje predsedujoče SD Tanje Fajon, kaže posnetek, ki ga je sinoči na omrežju Twitter objavil njen predhodnik na mestu predsednika SD Dejan Židan.

Milan Kučan se je v anale vpisal z vprašanjem novinarki, ali še ni poročena. Čeprav jo je zanimalo aktualno politično delovanje, se z novinarko o tem ni bil pripravljen pogovarjati, ampak ji je svetoval, naj se raje ukvarja s tem, da ni poročena. Novinarka je bila pred vstopom v politiko tudi Fajonova. Ali je (še) poročena, ni znano. Je pa vprašanje, ali je srečno poročena Kučanova žena Štefka, ki jo na zgornjem posnetku najdete v drugem planu. Foto: Twitter

Fajonova ima blažen izraz v družbi Milana Kučana, ki se je v anale slovesnkega novinarstva vpisal na spodnjem posnetku.

Ne pozabimo, kaj o šovinistih Fajonova pravi v teoriji. Sklepali bi, da ta teorija velja tudi za Kučanove šovinizme, mar ne?

dr. Rok Snežić analizira: Ali se novinarji spletnega medija necenzurirano.si izmikajo plačilu davka

Januarja 2016 so štirje nekdanji novinarji časopisa Dnevnik Primož Cirman, Vesna Vuković, Suzana Rankov in Tomaž Modic ustanovili družbo Providentia d.o.o. Kot vidimo iz njihovih člankov, je bil očitno glavni namen ustanovitve te njihove družbe medijski napad na Janeza Janšo, SDS in vse kar je povezano z njima. To je razvidno tudi iz njihove spletne strani, saj več kot 70 % člankov z negativnimi zapisi namenijo Janezu Janši, SDS in trenutni vladi.

Vse to bi lahko razumeli, če bi oni bili pojem poštenosti in pripadnosti slovenskemu proračunu, to pomeni, da bi ustvarjali visoke prihodke in visoke dobičke ter s tem plačali visoke davke. Toda pri njih je drugače. Oni ustvarjajo visoke prihodke, nizke dobičke in plačajo skoraj nič davka. Kot dokaz mojih navedb si oglejte njihovo poslovanje v zadnjih štirih leti:

Kot je razvidno iz tabele, vse kar podjetje zasluži, nekdo izstavi svoje račune in pobere denar iz podjetja. Predvidevam, da so to ta isti novinarji, saj imajo vsi novinarji svoje s.p. in kot izhaja iz podatkov Ajpesa, normirane s.p. To pomeni, da davek plačujejo po stopnji 4 %, namesto, da bi v podjetju plačevali po stopnji 19 % in nato še davek na izplačane dividende 27,5 %, kar znese več kot 40,0 %. To pomeni, da plačajo desetkrat manj davka, kot bi morali.

Poslovanje te družbe je bilo od samega začetka zelo nenavadno, saj ta družba, ki že štiri leta nima nobenega zaposlenega, ustvarja visoke prihodke in zanemarljiv dobiček. Mnogi se prav gotovo sprašujete kako je to mogoče. Enostavno. Navzven nastopaš kot d.o.o., nimaš nobenega zaposlenega, saj za tebe delajo normiranci, ki ta denar potem izčrpajo iz podjetja s fiktivnimi računi.

Leta 2018 je to združbo zapustila Suzana Rankov, ki je kot po čudežu dobila službo na novoustanovljeni družbi Dejana Židana, Slovenski državni gozdovi d.o.o. in prihodki novinarske družbe so se zmanjšali za četrtino. Ta služba ji je očitno predstavljala poplačilo njenih negativnih člankov o Janezu Janši in SDS.

Če bi bili imenovani zaposleni v Providentii d.o.o. in bi imeli normalno novinarsko plačo, ki pripada novinarju – partnerju (lastniku podjetja), bi le-ta znašala najmanj bruto 3.000,00 evrov. V tem primeru bi državi mesečno plačali 1.607,00 evrov prispevkov in dohodnine, sedaj ko poslujejo kot s.p. novinarji, pa denar izčrpajo iz podjetja in na ta način plačajo mesečno manj kot 550,00 evrov. To pomeni, da s to telovadbo, vsak od njih državo mesečno prikrajša za 1.050,00 evrov, kar mesečno pomeni 3.150,00 evrov, oziroma letno 37.800,00 evrov in v štirih letih, kolikor poslujejo na ta način pa, neverjetnih 151.200,00 evrov. Če k temu dodamo še dve leti (2016 in 2017), ko je z njimi na identičen način poslovala tudi Suzana Rankov, se ta znesek poveča na 176.400,00 evrov.

Ko pogledamo te njihove davčne mahinacije je jasno, da njim zaradi visokih slovenskih davkov ni potrebno iti v BiH, saj so si davčno oazo ustvarili kar v Sloveniji.

Dr. Rok Snežić, univ. dipl. prav.
(davčni svetovalec z licenco)

Politični obračun politika, ki je stranko SD skoraj popeljal do izumrtja: “kot da je Slovenija v vojni”

Po nekaterih informacijah bo skušal propadli politik Igor Lukšič, ki je v dveh letih vodenja stranke SD leta 2014 skoraj odpeljal v propad, saj je s 5,98 odstotki komaj presegla parlamentarni prag, na kongresu SD spet postati vplivni politični igralec v stranki, ki je zrasla iz Zveze komunistov.

Lukšič, ki je od parlamentarnih volitev 2011, ko je SD volilo še 10,52 odstotkov volivcev, v treh letih strankin doseg skoraj prepolovil, naj bi se po besedah nekaterih, ki so sodelovali s preteklo vlado, skušal “prodajati” kot politični mislec, ki naj bi ga potrebovali za boljše obladovanje politike, ker ga nihče ni jemal resno, pa je po odstopu Dejana Židana ekspresno pričel v stranki ustvarjati zdrahe, zdaj pa po mnenju nekaterih insajderjev v kampanjo stopa tudi z zapisom, ki je bil včeraj objavljen v biltenu Fundacije Friedrich Ebert (Friedrich Ebert Stiftung), posvečenemu demokraciji v času izrednih razmer, ki jih je v Evropo prinesla širitev koronavirusa, Lukšič, ki je sicer predavatelj na FDV, pa v njem obračunava s političnimi nasprotniki.

Ali so Lukšiču v času krize omejili dostop do svetovnih medijev, ali držijo namigi, da so tuji jeziki njegova šibka točka in ni mogel spremljati, kakšne ukrepe izvjajajo v drugih evropskih državah, denimo v sosednjih, ni znano, a je k opisu ukrepov vlade, ki je omejila gibanje prek meja, letalskega in potniškega prometa, zapisal: “V prvih dveh mesecih se je nova vlada obnašala, kot da je Slovenija v vojni.” 

Kljub temu, da že Lukšičevi volilni rezultati kažejo, da številke niso na njegovi strani in najbrž niti ne ve, kakšne podtke naj bi vladi v času krize zagotavljal statistični urad, ga je očitno prizadela menjava direktorja statističnega urada, ki vladni skupini, ki je blažila posledice globalne krize s pripravo ukrepov, ni bil sposoben pravočasno dostavljati želenih podatkov, za človeka, ki operativno v sistemu statističnega urada dela že desetletja. Kako malo kljub doktoratu iz politilogije razume delovanje države, pa pokaže, ko celo zapiše, da je prišlo do menjave šefa statističnega urada, ker vladni skupni ni želel podajati podatkov. In iz tega izpelje, da menjava dokazuje Janšev “avtoriterni način vodenja.”

Prepričan je tudi, tako beremo v zapisu, da je sedanja vlada ob reševanju zdravstvene in gospodarske krize pritiskala tudi na medije. In eksplicitno oznani, da bolj kot prejšnja.

Razglasitev konca epidemije koronavirusa je Lukšič dojel kot politično odločitev predsednika vlade Janeza Janše, ki mu očita, da jo je sprejel, ne da bi se prej posvetoval z resornim ministrom za zdravje in predstavniki medicinskih organizacij. O katerih nekdanji predsednik SD sicer ne pozabi zapisati, da jih je imenovala sedanja vlada, pozabi pa omeniti, da je bila prejšnja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje njegova strankarska kolegica iz SD.

Lukšič, katerega politični rezultati na volitvah kažejo, da je popoln politični analfabt, pride v zapisu tudi do zaključka, da je koalicija opozicijo v partnerstvo za razvoj povabil, ker “nima prave ideje, kam popeljati Slovenijo in kako jo pozicionirati v mednarodni areni.” In zapiše, da je vlada v prvih mesecih (mimogrede, minilo ni še niti sto dni te vlade) naredila toliko napak, da je izgubila podporo v ukrepe za spopad s koronavirusom.

Zapis si lahko preberete v celoti.

Slovar protestikov za proračunski denar: Kdo je financiran iz proračuna in komu je RTV Slovenija januarja nakazala 780 evrov

Na Facebooku se je v tem tednu pojavila skupina “Protest z balkonov gre na kolesa,” za katero stoji trenutno 23 drugih Facebook skupin.

Vir: Facebook.

Ker dobivajo tovrstni shodi veliko pozornosti televizijskih informativnih oddaj na komercialnih in nacionalni televiziji, kjer morebiti res nimajo dovolj časa ali znanja, da bi preverili, kaj se skriva za temi Facebook skupinami, smo to z analizo javno dostopnih podatkov opravili mi. Pred vami je pravi mali slovar protestnikov, v katerega smo nanizali najbolj osnovne informacije o skupinah, ki letos za 1. maj vabijo na kolo. Zanimivo, lani, ko sveta še ni spremenil novi koronavirus, za zajezitev katerega je večina držav na svetu posegla po omejitvah gibanja, takšne pobude s strani teh skupin ni bilo.

[color-box color=”blue”]

[A] Infoshop

Gre za Facebook skupino, ki se ozačuje za center anarhizma.

Vir: Facebook.

Sedež imajo na Metelkovi v središču Ljubljane, kjer ima sedež tudi Mirovni inštitut, katerega soustanovitelj Darko Štrajn je organiziral prve proteste po menjavah v vladi. Takrat smo razkrili, da so iz proračuna dobili že več kot deset milijonov evrov.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Preživeti Korono

Gre za Facebook skupino, ki je bila ustanovljena 22. marca letos. Torej devet dni po nastopu sedanje vlade strank SDS, SMC, NSi in DeSUS.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Če je virus, je virus za vse

Gre za Facebook skupino, ki obstaja šele dober mesec, ustanovaljena je bila dan pred prejšnjo, 21.marca letos, v tem času pa so po podatkih Facebook iskali pravo ime in so ga spremenili že trikrat.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Kombinat ženski pevski zbor: 78.531,70 €

Vir: Google. Kombinatke imajo sedež zavoda na isti ulici, kot je naslov RTV Slovenija, peš pa je zgolj dve minuti hoje od vrat do vrat.

Gre za Facebook skupino pod okriljem Zavoda Novi kombinat, ki se financira iz proračuna.

Polno ime zavoda je v Ajpesu Zavod NOVI KOMBINAT, Zavod za ohranitev in oživitev vrednot upora. Njegovi ustanoviltelji so Renata Varga iz elitnega ljubljanskega predela Rožna dolina, Petra Vidrih iz Izole, Maksimilijana Ipavec iz Prestranka, Mateja Kar Dcosta iz Murske Sobote, Zvonka Krebelj iz Prema, Barbara Nagy iz Kopra, Nataša Smredelj in Maja Cipot iz Ljubljane in Neža Čebron Lipovec iz Kopra. Direktorica zavoda je Polona Glavan iz Ljubljane, sedež zavoda pa na isti ulici kot sedež Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, in sicer na Kolodvornski ulici. Tako, da uslužbenci javnega zavoda gotovo že skozi okno opazijo, ko se množica Kombinatk na kolesih spusti proti centru. 

Vir: Erar.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Lezbično-feministična univerza (LFU)

Vir: Facebook.

Gre za Facebook skupino, ki jo zanimajo istospolno usmerjene ženske.

Sodeč po zapisu na Facebooku, katerega posnetek lahko v celoti preberete v posnetku strani, obstajajo od leta 2010. Na spletni strani pa sporočajo: “Srečanja LFU se odvijajo v klubu Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q) v AKC Metelkova in v Afkors (Anarho-kvirovsko-feministični prostor) v Avtonomni Tovarni Rog, po drugih prostorih v AKC Metelkova in v Avtonomni tovarni Rog.” [/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Iskra = 3.135,18 €

Študentsko društvo Iskra, ki ima sedež na Bergantovi ulici 14 v Ljubljani, zastopata Matej Križanec in Domen Korelc. Med dejavnostmi, za katere je društvo registrirano, pa je med drugim v Ajpesu navedena tudi oskrba z jedmi in strežba pijač, pa računalniško programiranje, posredovanje oglaševalskega prostora in celo oblikovanje, aražerstvo in usposabljanje. Katero storitev so proti plačilu opravili za Eko sklad, iz Erarja ni razvidno.

Vir: Erar.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo = 144.263,24 €

Zadnje nakazilo so v Društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, katerega predsednik je sodeč po Ajpesu Borut Brezar, prejeli februarja letos, ko je vlado še vodila koalicija stranke LMŠ v višini 6.236,50 evrov od Urada RS za mladino. Ta je sodil v resor stranke SD in ministra Jerneja Pikala. Društvo ima sicer sedež na Dalmatinovi ulici 4, bolj znani po tem, da tam domujajo sindikalne centrale

Vir: Erar.

Ima pa Društvo Gibanje očitno problem, da porabijo več, kot imajo prihodkov, in tako zadnja leta kljub finančnim injekcijam iz proračuna poslujejo v rdečem, kot je razvidno iz spodnje preglednice.

[/color-box]

[color-box color=”red”]

INICIATIVA MESTNI ZBOR

Gre za štajersko oziroma celo mariborsko mestno pobudo, v okvirju pa si lahko pogledate, da v brušuri Iniciative mestni zbor v rubriki sodelujoči najdemo tudi poslanca Franca Trčka, ki je v parlament prišel na listi stranke Levica, ki jo vodi Luka Mesec. Po konfliktih v zadnjih mesecih pa je danes član poslanske skupine SD.

Torej stranke, donedavne članice koalicije pod vodstvom LMŠ Marjana Šarca, ki ji predseduje poslanec Dejan Židan.

Kar je nedvoumno neposredna povezava med organizatorji pobude in opozicijskima političnima strankama. Kako se iniciativa financira, na njenih javno dostopnih spletnih straneh in profilih na družabnih omrežjih ni napisano.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

No-Border Craft

Na Fecebooku preberemo, da gre za skupino, ki se je razvila iz neformalne skupine KvaKvačkaš, šlo pa naj bi za iskalke azila in migrantske ženske s statusom begunca, za oboje so namenjena izdatna proračunska sredstva, ter aktiviste.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Protestival

Gre za Facebook skupino, katere predstavnik je Rok Zavrtanik. Ta se na svojem profilu predstavlja kot predstavnik Založbe Sanje, malce globlji vpogled v javno dostopne evidence pa pokaže, da je Zavrtanik s svojimi aktivnostmi prek različnih oblik, od zavodov do s.p., v preteklosti silno učinkovito črpal proračunske milijone. Doslej že 3,4 milijonov evrov.

Vir: Facebook in Gvin.

[/color-box]

[color-box color=”red”]

Inštitut 8. marec

Vir: Ajpes.

Gre za Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec s sedežem na Tacenski cesti 125 E v Ljubljani, ki ga je leta 2016 ustanovil Simon Maljavec iz Šenčurja. A bolj od ustanovitelja so zanimive družinske in politične povezave direktorice inštituta Nike Kovač. Gre za hčer nekdanje tesne sodelavke politika Slavka Gabra (LDS) Mojce Kovač Šebart in precej javno izpostavljenega Mihe Kovača in vnukinjo vplivneža iz kroga Foruma 21 Boža Kovača. Dedek je mož, ki ga najdete celo v Wikipediji, kjer lahko o njem preberete: “Bil je glavni urednik Dela. Leta 2004 je soustanovil kontroverzno politično društvo Forum 21 in postal tajnik tega političnega društva.” Danes je na spletni strani Foruma naveden kot član upravnega odbora, na čelu katerega je še en, ki se kaže s kolesom, Milan Kučan.

Vsaj nenavadno pa je, da Niko Kovač promovira, in to ultimativno, promovira poslanec Levice Trček. No, poslanec poslanske skupine SD.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

MC C.M.A.K. Cerkno = 271.877,55 €

Gre za Facebook profil Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba, katerega zatopnik je Sebastjan Razpet. Iz Erarja je razvidno, da so doslej za svoje delovanje prejeli več kot četrt milijonov evrov iz proračunske vreče.

Vir: Erar.

A podatki o poslovanju kluba kažejo, da imajo identičen problem kot društvo gibanje za dostojno delo, saj porabijo več, kot imajo prihodkov. Zato so v rdečih številkah.

Vir: Gvin.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Infoshop Posavje

Gre za obskurno Facebook skupino, ki sicer zagnano deli objave ostalih partnerjev v kolesarskem projektu, a jo je doslej, kljub temu, da obstaja od leta 2018, vščekalo zgolj 261 drugih profilov. Njen zastopnik je Miroslav Šibilja.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Danes je nov dan = 21.120,00

Gre za zavod s sedežem na Parmovi ulici 20 v Ljubljani, katerega ustanovitelja so Filip Dobranić, ki se v javnosti predstavlja kot Muki, in je tudi direktor zavoda, Nika Mahnič iz Pobegov, Jasmina Plošajner, Karmen Šterk iz Ljubljane, Eva Vrtačič iz Rečice ob Savinji in Žiga Vrtačič, ki je sedež zavoda očitno sprejel na svoj naslov.

Zavod je bil v zadnjih tednih večkrat omenjen kot eden od izbrancev vlade Marjana Šarca za financiranje s sredstvi Urada za komuniciranje. Pri čemer so izbranci postali na dan, preden je prisegla nova vlada.

Vir: Erar.

Muki je sicer tudi del iz obvezne dajatve državljanov plačane platforme na javni RTV Slovenija Studia City, zato je kot sodelavec RTV Slovenija najbrž v konfliktu interesov, če bi želel kot protestnik svojo kampanjo širiti prek nacionalnega medija ali njegovih televizijskih, radijskih oziroma spletnih kanalov, saj je na plačilni listi RTV Slovenija, januarja je prejel 780 evrov, priča Erar.

Spet imamo novega kolumnista ?Welcome aboard Filip Muki Dobranić

Gepostet von Studio City am Montag, 19. November 2018

Vir: Erar.

Zanimivo, da je sodelavec RTV Slovenija v svoji Facebook predstavitvi do politike sovražen, o čemer se lahko prepričate na spodnjem posnetku strani.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Ambasada Rog

Gre za Facebook skupino, kjer za svoj obraz uporabljajo ilegalnega sirskega pribežnika Ahmada, ki so ga poslanci strank SD in Levica ilegalno peljali celo v poslopje parlamenta, in ki je očitno še vedno v Sloveniji, čeprav je v Siriji pustil ženo in otroke.

Vir: Facebook.

Ohranimo Tovarno Rog

Ta skupina na Facebooku je promovira isti prostor, v Ljubljani nezakonito zasedeni predel mesta, ob katerem je bil doslej župan Zoran Janković nemočen. Tam si je Ambasado uredil zgoraj omenjeni Ahmad.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

A-kolektiv Žarnica

Gre za majhno Facebook skupino, ki ima vsega skupaj nekaj čez 300 sledilcev in je za svojo misijo zapisala: Anarhistični svet. Delujejo v Celju in Velenju.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Cirkusarna NaokROG

Vir: Facebook.

Gre še za en Facebook profil, povezan z ilegalno delujočo druščino v ljubljanskem Rogu, ki ji je, kot pove že ime, blizu cirkus in tovrstno dogajanje.

Organizirajo celo festival eksperimentalnega cirkusa.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

FPZ Z’borke

Vir: Facebook.

Za razliko od Kombinatk, ki so svoje delo utemeljile na Zavodu, prek katerega se napajajo iz proračunskega denarja, pri Feminističnem pevskem zboru tovrsnega financiranja ni zaznati.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Zadruga Urbana

Vir: Facebook.

Gre za Facebook skupino, ki se, tako vsaj pišejo, ukvarja z vprašanji kmetijstva.

A ne gre za kakšno blagovno znamko, ki bo ponujala svoje izdelke, pač pa za skupino, ki se zavzema med drugim za kolektivizacijo zemlje. Želijo si solidarnosti, a za razliko od denimo zavoda Danes je nov dan, pri njih črpanja sredstev iz proračuna ni zaznati.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Alternativa Obstaja

Gre za Facebook skupino, katere ime je Vsi v štrajk.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”blue”]

Komunal 2.0

Očitno gre za servis, ki je uradni medij dogajanja. Leta 2017 so se pohvalili, da so dosegli mejnik: 250 sledilcev.

Vir: Facebook.

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Kje bomo pa jutri spali?

Nabor organizatorjev kolesarjenja na 1. maj se končuje s skupino “Kje bomo pa jutri spali?” Predstavljajo se kot platforma v boju za primerna in dostopna stanovanja. Objave, ki bi pojasnjevala kolesarjenje kot sredstva za povečanje dostopnosti stanovanj, na Facebook profilu nismo zasledili.

Vir: Facebook.

[/color-box]

Tako je prišlo na plano, kdo je šef NIJZ v resnici, in kako se požvižga na zaščito

Vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen je danes dokazal, da dela v prvi vrsti za politiko stranki SD. Medtem ko ga, četudi v trenutni epidemiji koronavirusa za večino prebivalcev pomembnejše vprašanj – nošenje mask, ne briga.

Ob 13. uri danes se je udeležil spletnega klepeta stranke SD, medtem ko stališča do spremenjenih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), stališča do danes očitno še nima. Zanj smo ga zaprosili včeraj tako prek omrežja Twitter, kot po elektonski pošti, prejel jo je tudi na svoj naslov, a pojasnila še nismo prejeli. Odgovora na vprašanja, poslana včeraj med 10. in 11. uro dopoldne, niso niti iz službe za odnose z javnostmi NIJZ, kjer je kot kontaktna oseba naveden Samo Belavič Pučnik.

Spletno klepetalnico SD, ki jo je povezoval Jernej Štromajer, ki je ob zadnjem Božiču z objavo čestitke “umazanim živalim” beležil številne kritike, zaradi česar je kot državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje očitno umolknil na omrežju Twitter, je gledalo med 90 in 100 oseb, kaže števec obiskov na vrhu strani. V njej je ob Erženu sodeloval tudi predsednik SD Dejan Židan.

Erženovo stališče je po za vikend objavljenih novih smerznicah WHO, ki v javnosti priporoča nošenje mask, zanimivo tudi zato, ker je pred dnevi za tednik Mladina, ki se je v preteklosti finaniciral iz provizij za žilne opornice, napadel vladne ukrepe za zajezitev širitve koronavirusa.

Vir: Twitter.

Svet NIJZ je Eržena na mesto v.d. direktorja NIJZ imenoval 20.3. letos. Pred njim je to funkcijo opravljala še ena članica stranke SD Nina Pirnat. NIJZ v času njenega vodenja NIJZ v koronavirusu ni videl potenciala epidemije in ni ukrepal. Danes smo razkrili povezave Pirnatove s poslovnim subjektom, ki organizira množična druženja in je deloval vse do 8.3. letos. Več na povezavi.

Pet vprašanj šefici policije Tatjani Bobnar in možem iz njenega najožjega kroga, tudi tistemu, ki naj bi naročal sledenje ministrom

Po pogovorih z viri iz policije smo generalni direktorici policije Tatjani Bobnar, njenima namestnikoma Jožetu Senici in Tomažu Pečjaku, ter v ozadju v tej garnituri menda enemu najbolj vplivnih mož v policiji Gregorju Novaku iz službe generalne direktorice, v petek poslali pet vprašanj o temah, zaradi katerih je Slovenska policija zadnje tedne na očeh javnosti. Zgodba o nadzoru politikov, ki jo je v oddaji Tarča prvi izpostavil predsednik državnega zbora in stranke SD Dejan Židan, ki je želel, da se zadeva razišče, zaradi česar je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) izvedla nadzor na policiji, z informacijami naših virov dobiva imena.

Vprašanja šefom policije in odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti:

1. Ali si generalna direktorica policija Tatjana Bobnar želi v prihodnosti v Zagreb na atašejsko mesto?
“Mag.Tatjana Bobnar s polno odgovornostjo opravlja naloge generalne direktorice policije, na mesto katere je bila imenovana pred dobrim letom dni in se na razpis za novega policijskega atašeja v Zagrebu ni prijavila.”

2. Namestnika generalne direktorice Jožeta Senico prosimo za pojasnilo o vsebini poravnave, ko se je moral na sodišču zagovarjati zaradi suma zlorabe položaja. Kje je bil zaposlen v času, ko je bil osumljen zlorabe? Zakaj na sodišču ni vztrajal pri obrambi, ampak se je poravnal?
“Suma zlorabe položaja ni bilo. Prijava, ki je bila podana na Specializirano državno tožilstvo, v času, ko je bil Jože Senica še direktor na Policijski upravi Celje, je tožilstvo v celoti zavrnilo. Ko je posameznik/tožitelj vložil zasebno tožbo zaradi premestitve, s katero se ni strinjal, jo je še pred začetkom sojenja na sodišču umaknil. Zato do poravnave na sojenju ni prišlo.”

Vir: policija.si

3. Namestnika generalne direktorice Tomaža Pečjaka sprašujemo o njegovi vpletenosti v osebne preiskave iz leta 2015. Naš vir trdi, da so se delale protizakonito, zato ga sprašujemo, kakšna pooblastila je imel za takšne preiskave?
“Namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak ni bil vpleten v nobene osebne preiskave, niti jih ni izvajal, niti kakorkoli deloval protizakonito. V letu 2015 je bil vodja Službe generalnega direktorja policije.”

Vir: Twitter.

4. Gospoda Gregorja Novaka iz službe generalne direktorice policije sprašujemo: – Notranji viri trdijo, da ste operativno vi naročali šoferjem prek Martina Jazbeca in njegovega namestnika Andreja Roma, naj spremljajo, kam se vozijo ministri in kaj se pogovarjajo. Kdo vam je to naročil, gospa Bobnar ali kdo drug – v tem primeru prosimo za ime tistega, ki je to naročal?
– Kdo vam je naročil, da ukažete spremljanje članov stranke SDS? Ali ste tako odločitev sprejeli sami?
– Ali poznate Teodorja Groznikarja (V vprašanjih smo ga pomotoma preimenovali v Gozdnikarja, op.p.) ?

“Gregor Novak je v Generalni policijski upravi pooblaščen za delo s sindikati in reševanje drugih pravnih vprašanj. Varovanje varovanih oseb in objektov poteka skladno s predpisi in zakonodajo, zato vse te vaše navedbe ne držijo. Teodor Groznikar je bil eden od ustanovnih članov in sekretar Združenja policistov Slovenije, zato je v policiji širše poznan.”

5. Ali drži, da policija preverja državni posel s panelnimi ograjami na meji, ki ga je dobilo podjetje iz Srbije LEGI-SGS. Ali so že kakšni izsledki?
“Policija ne vodi nobenega podobnega predkazenskega postopka v tej povezavi.”

[color-box color=”blue”]

Kdo je kdo v policiji

Vir: policija.si

[/color-box]

Kako je Židanova SD skušala Möderndorferju prodati mačka v žaklju

Zadnji dnevi so v slovenskem parlementu menda polni bolj ali manj spodobnih ponudb. Ene takih je deležen poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki mu po naših zanesljivih informacijah v stranki SD, ki ji predseduje Dejan Židan, ponujajo svoj najboljši okraj v Ljubljani.

Ko smo pogledali na spletno stran, kjer so objavljeni uradni rezultati Državne volilne komisije (DVK) zadnjih parlamentanrih volitev leta 2018, smo ugotovili, da ima stranka SD dejankso v Ljubljani samo eno izvoljivo mesto. To je Ljubljana Šiška II, kjer je bil za poslanca izvoljen Marko Koprivc.

Kar je manj, kot jih ima stranka SMC, član katere je danes Möderndorfer, na listi katere so bili v Ljubljani izvoljeni trije poslanci. Monika Gregorčič, Miro Cerar – po njegovem odhodu za ministra je za nadomestnega poslanca prišel v parlament Möderndorfer in Milan Brglez, ki je kasneje menjal stranko.