0 Deljenj 1556 Ogledov

EKSKLUZIVNO RAZKRITJE: Islamski kapital preplavlja Slovenijo

12. april, 2018 6:00
1556 Ogledov

Javno dostopni podatki razkrivajo, da se v Sloveniji dogaja pravi razcvet iranskega kapitala. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so bila v Sloveniji odprta štiri podjetja, ki so ustanovljena z iranskim kapitalom. V letu 2017 je iranski kapital v Sloveniji odprl 14 podjetij, kar pet jih je na istem naslovu, kot je razvidno iz tabele, ki na naslednjih straneh prinaša natančne podatke, kje v Sloveniji rastejo iranska podjetja, kdo so ustanovitelji, kdo lastniki in kdo zastopniki teh podjetij.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila, da je bila v največji slovenski državni banki v času vladavine Boruta Pahorja (SD) v koaliciji z »novo stranko « Zares Gregorja Golobiča, LDS s Katarino Kresal kot novim obrazom in stranko Karla Erjavca DeSUS oprana več kot milijarda iranskega denarja, končuje z delom. Zdaj je že jasno, da je denar večinoma prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi zaradi domnev, da je bila banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, povezana naj bi bila tudi s plačili, povezanimi z orožjem za množično uničevanje, hkrati pa naj bi bila tista, ki zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva.

Pet iranskih podjetij Pod hribom

Tudi pri podjetjih, ki jih Iranci danes ustanavljajo v Sloveniji, najdemo povezavo z državno NLB. Kar pet iranskih podjetij ima sedež na naslovu Pod hribom 55 pod ljubljanskim Rožnikom na obrobju stanovanjske soseske Šiška. Zemljiška knjiga razkriva, da je lastnik nepremičnine na naslovu Pod hribom 55 podjetje Energoplan, znano po projektu gradnje (nikoli dokončanih) Stožic, kjer so z Mestno občino Ljubljana (MOL) sodelovali v okviru javno-zasebnega partnerstva in končali v prisilni poravnavi, kot je pred dnevi pred prej omenjeno preiskovalno komisijo o bankah dejal nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka.

Pod hribom 55

Nepremičnina na naslovu Pod hribom 55 ima pestro zgodovino, priča zemljiška knjiga. 3. marca 2010 je bila obremenjena z desetimi milijoni evrov hipoteke. Na nepremičnino jo je vpisala NLB. Okrajno sodišče v Ljubljani je decembra 2013 dovolilo zaznambo izvršbe v skupni vrednosti več kot 11,5 milijona evrov s pripadki. Novembra 2016 je bila pri hipoteki zabeležena sprememba, in sicer izbris 11,5-milijonske izvršbe. 3. marca 2011 je bila na naslovu Pod hribom 55 vpisana hipoteka NKBM v višini treh milijonov evrov. Še vedno sta vpisani tudi hipoteki, težki 144 tisoč evrov, Deželne banke Slovenije, in 18 tisočakov celjskega podjetja za najem in prodajo kontejnerjev A1 Containter, od marca 2015 pa je vpisana še hipoteka za zavarovanje terjatve družbe Iskra Impuls iz Kranja. Zanimivo je, da ima le 200 metrov od naslova Pod Hribom 55 sedež podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21 (predsednik katerega je še vedno Milan Kučan). Škrabec je Pahorju, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB predsednik vlade – pred poslanskimi preiskovalci pa je dejal, da je bil problem meje s Hrvaško zanj tako pereč, da Sovinih poročil z opozorili na sume pranja iranskega denarja za potrebe financiranja mednarodnega terorizma pač niti ni prebral –, pomagal v kampanji za lanske predsedniške volitve, ko mu je na domačiji v Hrovači organiziral predvolilno srečanje. Poročilo o financiranju lanskoletnih kampanj predsedniških kandidatov je razkrilo tudi, da je Škrabec Pahorjevo predvolilno kampanjo tudi finančno podprl. Škrabec je sicer odkrit podpornik sodelovanja z Iranom, oktobra 2016 pa je v medijih celo napadel zadržanost bank, da bi posojale denar za njegove iranske posle. In če Riko ni mogel v Iran, je pač Iran prišel v Ljubljano.

Na hišni številki Pod hribom 55 od lani deluje pet iranskih podjetij. Le 200 metrov stran je sedež Škrabčevega Rika.

Dve slovenski imeni povezujeta številne

Vseh pet iranskih podjetij, ki delujejo na naslovu Pod hribom 55, je bilo ustanovljenih julija in avgusta lani. Čeprav gre za precej različne dejavnosti (dve sta registrirani za posredništvo pri prodaji živil, pijač in tobačnih izdelkov, po eno pa s proizvodnjo pip in ventilov, trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami ter materiali, peta pa je turistična agencija), vse povezuje tudi eno slovensko ime. Pri vseh se, večinoma za krajše obdobje, kot zastopnik pojavlja Pavel Furlan. Poleg Furlana se pri treh iranskih podjetjih v Sloveniji pojavlja tudi ime Andreja Hočevar. V vseh treh primerih gre za letos ustanovljena podjetja, Hočevarjeva pa nastopa kot direktorica. Tretje ime, ki se pojavi pri štirih lani ali letos v Sloveniji ustanovljenih podjetjih, pa je Dieter Christian Rischawy. Tudi on v podjetjih nastopa kot direktor.

Iransko davčno svetovanje

In s čim se Iranci ukvarjajo v Sloveniji v komaj ustanovljenih podjetjih oziroma s čim se nameravajo ukvarjati? S perzijskimi preprogami le redki. Z eno od trgovin na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar sodelovalo tudi ustavno sodišče, ki je za tisoč evrov opravilo nakup pri družbi Pars Caspic, ki deluje na Gornjem trgu 12 v Ljubljani. Decembra 2016 so pri njih očitno kupili perzijsko preprogo. Sicer pa se Iranci v Sloveniji ukvarjajo s posredništvom v prometu z nepremičninami, oddajanjem in obratovanjem lastnih in najetih nepremičnin, letos so odprli zobozdravstveno in zdravstveno dejavnost ter trgovanje s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami ter materiali. Najbolj nenavadno, vsaj če še velja, da je treba za izvajanje dejavnosti poznati slovensko zakonodajo, pa je brez dvoma podjetje Hesta s Slovenske ceste v Ljubljani, ustanovljeno novembra lani. Dejavnosti, ki so jih registrirali, so računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje.

ŠKRABEC ERJAVČEVA DENARNICA?

Interesno-politično združenje Janez Škrabec-Karel Erjavec se je okrepilo, odkar je predsednik Desusa zunanji minister. Poznavalci ocenjujejo, da je po Borutu Pahorju ravno stranka Karla Erjavca Desus tista, v poročilu o financiranju kampanje katere bo po naslednjih volitvah kot eden glavnih donatorjev naveden Škrabec. Erjavec je namreč Škrabcu kot zunanji minister v zadnjih letih naredil tako velike usluge, da se zdi, da slovenska zunanja politika služi samo še partikularnim interesom: Janeza Škrabca.

ŠKANDALOZNA ERJAVČEVA ZUNANJA POLITIKA V INTERESU JANEZA ŠKRABCA:

1. Za začetek lahko navedemo leto 2012, ko je EU oblikovala črni seznam beloruskih poslovnežev, ki sodelujejo z režimom kršitelja človekovih pravic Aleksandra Lukašenka (Škrabec ga je leta 2004 gostil na smučanju na Krvavcu), na katerem je bil tudi Jurij Čiž, ki ga je nemška agencija DPA označila za »finančnika Aleksandra Lukašenka«. Erjavec je takrat na srečanju ministrov seznamu, na katerem je bil Jurij Čiž, ki naj bi mu zamrznili premoženje in prepovedali potovanje v tujino, nasprotoval, DPA pa je poročala, da je Čižev »poslovni konzorcij menda dodelil slovenskim gradbenim podjetjem naročila za več kot sto milijonov evrov, zunanji ministri EU pa so se zaradi nasprotovanja Slovenije strinjali, da bodo o možnosti nadaljnjih sankcij proti Belorusiji razpravljali marca«. Tuji mediji so celo poročali, da bi z vključitvijo Čiža na črni seznam Škrabčev 100-milijonski posel v Minsku padel v vodo. In tako je Karl Erjavec dejansko zlorabil slovensko zunanjo politiko za Škrabčev poslovni interes. Čiž je sicer pozneje vseeno pristal na črnem seznamu, ne pa tudi vsa njegova podjetja, a je bil leta 2016 zaradi suma velike davčne utaje aretiran. Karl Erjavec pa je z gospodarsko delegacijo, v kateri je bil tudi Škrabec, odletel v Minsk in se o zastoju Škrabčevega tamkajšnjega projekta pogovarjal tudi z beloruskim zunanjim ministrom.

2. Škrabec je leta 2014 v intervjuju na vprašanje, kdo je zanj najboljši zunanji minister, dejal: »Smem našteti tri? Karl Erjavec, Karl Erjavec in Karl Erjavec.«

3. Leta 2017 je Erjavčevo zunanje ministrstvo Škrabcu pooblastilo častnega konzula Belorusije v Sloveniji, ko je že bil v policijski preiskavi zaradi nepravilnosti, povezanih z gradnjo kanalizacijskega omrežja v porečju reke Drave. Na ministrstvu so dogajanje poskušali prikriti z izjavo, da so pooblastilo Škrabcu podelili dan pred preiskavo, kar pa je zanikala vrsta javno objavljenih dokumentov, tudi v sosednjih državah.

4. Poslanec Desusa Ivan Hršak je letos v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o gradnji hidroelektrarn na južni Savi, s čimer naj bi poskušali zagotoviti posel prav Škrabčevemu Riku. Zakon je sicer padel v vodo. 

DESET MILIJONOV V DAVČNE OAZE

V reviji Škandal24 smo lani razkrili (članek lahko preberete tukaj), da je Škrabec, ki je polovični lastnik Rika, drugo polovico pa ima Hrvat Jozo Dragan, po podatkih slovenskih javno dostopnih baz, predvsem Urada RS za preprečevanje pranja denarja, v davčne oaze v zadnjih petih letih nakazal skoraj deset milijonov evrov. Nakazuje na Ciper, v Lihtenštajn, na Deviške otoke in v Iran. Škrabčeva zlata jama je denar davkoplačevalcev; v petih letih, ko je nakazoval na Ciper, je iz proračuna zaslužil 135 milijonov evrov.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

Mogoče vas bo zanimalo

Če prepoznate tega moškega, takoj pokličite policijo
Črno
16 Ogledov
Črno
16 Ogledov

Če prepoznate tega moškega, takoj pokličite policijo

skandal1 - 11. december, 2019 17:23

Moški na sliki je 17. novembra, okoli 14. ure vlomil v 5 pisarn in 2 stanovanji na Strossmayerjevi ulici v Mariboru. vendar od nikoder ni odtujil ničesar, je…

Tragične posledice prometne nesreče: ugasnilo je življenje
Črno
18 Ogledov
Črno
18 Ogledov

Tragične posledice prometne nesreče: ugasnilo je življenje

User One - 11. december, 2019 17:16

"Včeraj, nekaj čez pol deseto uro dopoldne, se je v Celju zgodila prometna nesreča, zaradi posledic katere je danes v celjski bolnišnici umrl 83-letni kolesar," sporoča Milena…

Angelika Mlinar bi rada v slovensko vlado, še vedno pa se predstavlja kot političarka avstrijske stranke
Bulvar
9 Ogledov
Bulvar
9 Ogledov

Angelika Mlinar bi rada v slovensko vlado, še vedno pa se predstavlja kot političarka avstrijske stranke

User One - 11. december, 2019 17:08

Angelika Mlinar, ki jo predsedniku slovenske vlade Marjanu Šarcu Stranka Alenke Bratušek predlaga za svojo že tretjo kandidatko v letu in pol delovanja vlade - Marko Bandelli…

Več iz te kategorije