Ivan Simič Archives - skandal24.si

Ivan Simič: Električni rop sredi belega dne – Se to res dogaja?!

lkfur — Thu, 15 Dec 2022 10:40:12 +0000

Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič je v tokratnem blogu med drugim opozoril, da so mali poslovni odjemalci prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko. “Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi,” je poudaril in dodal, da ga ne bo nihče prepričal v to logiko.

Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič se v tokratnem blogu ukvarja s tem, ali se dejansko dogaja električni rop sredi belega dne. Naštel je predpise, ki so bili v zvezi s ceno električne energije ter glede njenega nakupa in prodaje objavljeni doslej. V 1. členu Uredbe o določitvi cen električne energije je določeno, da ta določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za “male poslovne odjemalce, kot jih določa zakon o oskrbi z električno energijo”. Nato je v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določeno, da je mali poslovni odjemalec “odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč enako ali manjšo od 43 kW”. V istem členu je še navedeno, katera podjetja se štejejo za mala in katera za mikro. Iz Uredbe tudi izhaja, da mora za upravičenost do ukrepov mali poslovni odjemalec izpolnjevati naslednja pogoja: skupna priključna moč vseh njegovih merilnih mest je enaka ali manjša od 86 kW in da je bilo za merilna mesta izdano soglasje za priključitev do vključno 21. julija 2022.

Ivan Simič na odprtju konference Poslovna forenzika o poslovnih, davčnih in finančnih prevarah (Foto: STA)

Na tej točki se po Simičevih besedah nato zalomi – čeprav bi bila zadeva enostavno rešljiva, če bi za to seveda bil interes. “Še več, podjetja silijo v podpis pogodb, po katerih bi za električno energijo plačevali več kot 400 evrov za eno MWh, čeprav so še pred kratkim plačevali med 60 in 70 evrov,” je Simič opozoril na ravnanje vzvišenih elektrodistributerjev in na dejstvo, da so mali poslovni odjemalci prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko. V nekaterih (teh ni tako malo) poslovnih stavbah imajo namreč elektrodistributerji zabeleženo eno merilno mesto in jih zaradi tega uvrščajo med velike poslovne odjemalce, – čeprav je v teh stavbah veliko število malih poslovnih odjemalcev.

Foto: Pixabay

“Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi. Nihče me ne bo prepričal v to logiko in srčno upam, da gre za napako vlade, ko je pripravljala uredbe. Upam, da bo ta vlada reagirala hitro in to napako odpravila, saj je časa še dovolj. Prav tako bi vlada morala takoj obvestiti javnost in elektrodistributerje o tej zadevi, da mali poslovni subjekti, ki so z drugimi malimi poslovnimi subjekti v skupnih poslovnih stavbah, ne bi sklepali pogodb za dobavo električne energije po visokih in enormnih cenah.“

Simič pričakuje, da bo vlada takoj reagirala in rešila to nelogičnost

Na podlagi vsega navedenega Simič meni, da se Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce uporablja le za tiste poslovne odjemalce, ki niso upravičeni do ukrepov iz Uredbe o določitvi cen električne energije. To pomeni, da vsi tisti poslovni subjekti v poslovnih stavbah z eno merilno mesto (en električni števec za celo poslovno stavbo) in so mali poslovni subjekti, izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o določitvi cen električne energije. “V primeru etažne lastnine je treba upoštevati pogoje, ki jih izpolnjuje vsak posamezni etažni lastnik, ne pa vsi etažni lastniki skupaj, saj ne gre za povezane pravne osebe, temveč za posamezne in ločene poslovne subjekte oziroma odjemalce,” je zatrdil Simič v svojem blogu, ki ga v celoti lahko preberete tukaj.

Goloba najbolj zanima to, kako bo z državniške funkcije izvedel privatizacijo celotnega slovenskega elektrogospodarstva

Ob tej priložnosti velja spomniti še na članek, ki ga je naš medij objavil letos spomladi – že v naslovu smo zapisali, da je Robertu Golobu predvsem do “svobodne” privatizacije celotnega elektrogospodarstva. Pri tem bo ključen zakon o oskrbi z električno energijo – ki je bil spisan v času, ko je bil sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer državni sekretar pod takratno ministrico Alenko Bratušek. “ZOEE je temelj za nemoteno črpanje velike pogače iz naslova omrežnin in privatizacijo elektroenergetskega omrežja prek distributerjev ob priliki ugodne politične situacije,” je povedal poznavalec tega področja. ZOEE je menda napisan zelo zvito, na prvi pogled logično, za politiko itak nedojemljivo, vendar pa ravno to pušča odprta vrata za Golobovo shemo obvladovanja celotnega elektrogospodarstva. Gre torej za legalizacijo in tiho privatizacijo posameznih segmentov elektrogospodarskega sistema, ki so ali bodo v prihodnje zelo pomembni – sem sodijo predvsem avtopolnilnice. Hkrati gre za regulirano delitev gromozansko velike kepe denarja iz naslova mesečno zaračunane omrežnine elektro uporabnikov, ki se steka na družbo SODO d.o.o. Če pogledamo celotno sliko, je stranski ulov denarja iz Geni-I drobiž proti milijardam evrov, ki se izgubljajo prek elektrodistrubiterjev in njihovih dobaviteljev ter neomejeno polnijo žepe z mesečno zaračunano omrežnino na mesečnih računih za dobavo električne energije. “Zdravstvena mafija je v primerjavi s slovensko elektromafijo amaterski lokostrelski krožek,” je še pripomnil “žvižgač” na portalu Prava.si.

S. B. (Nova24tv)

(Foto: montaža Demokracija, STA)

The post Ivan Simič: Električni rop sredi belega dne – Se to res dogaja?! appeared first on skandal24.si.

Davčni strokovnjak Simič: “Podjetja v davčnih oazah ne plačujejo dobička v Sloveniji!” Še ena skrivnost zakoncev Pirc Musar – državo opeharila še z nakupom luksuznega maseratija!

lkfur — Sat, 12 Nov 2022 18:00:49 +0000

Davčni strokovnjak Ivan Simič je za Nova24TV komentiral nedavne izjave Nataše Pirc Musar, da sta z možem vse davke plačala Republiki Sloveniji, čeprav je imel Aleš Musar podjetja v davčnih oazah. Pojasnil je, da podjetje iz davčne oaze ne plačuje davka od dobička pravnih oseb v Sloveniji. Prav tako je na dan prišel luksuzni avtomobil Aleša Musarja – maserati quattroporte z nemškimi registrskimi tablicami, ki dokazuje, da sta zakonca Musar prinesla okoli državo tudi z nakupom in registracijo v tujini.

“Nekaj mi ni jasno. Nataša Pirc Musar večkrat pove, da so firmo v davčni oazi ustanovili zaradi investiranja v tujino in vse davke plačevali doma, Aleš Musar pa pravi, da zaradi izogibanja dvojnemu obdavčevanju … Torej, da v Sloveniji ne bi še enkrat plačali davka? Se motim?” so kontradiktorne izjave zakoncev Musar zmedle uporabnika družabnega omrežja – in verjetno še koga. A da pojasnila zakoncev niso enotna ni pravzaprav nič čudnega – konec koncev Pirc Musarjeva ne ve ničesar o soprogovih poslih – kar v predvolilni kampanji vneto poudarja. “Nataša Pirc Musar se ne spozna na davke. Alešev odgovor pa je nelogičen,” je ocenil Ivan Simič, nekdanji generalni direktor Fursa, ki je tudi pojasnil, da podjetje iz davčne oaze ne plačuje davka od dobička pravnih oseb v Sloveniji. To pomeni, da privarčuje 19 odstotkov, če ne plača tega davka tam. “V primeru izplačila dobička lastniku, če je on davčni rezident Slovenije, bo on plačal dohodnino v Sloveniji,” je še zapisal Simič.

Reporter je namreč pred leti pisal, da je Musar solastnik offshore podjetja S. T. Hammer Limited s sedežem na britanskih Kanalskih otokih. Proizvodna podjetja v okviru S. T. Hammerja propadajo oziroma delajo prostor nepremičninskim projektom. V poslovnem letu 2009 je S. T. Hammer, d. o. o., družba za investicije v lasti britanske istoimenske družbe, ustvarila za 4,2 milijona evrov čistega dobička. Pod okrilje S. T. Hammerja sodijo poleg tega podjetja še tri odvisne družbe: S-Real, HTG, d. d. in HT Triglav, d. o. o. Lastnika in direktorja krovne družbe S. T. Hammer sta poleg Musarja še Rok Habinc in Marko Konič, so pisali leta 2011. Po besedah Musarja so se za otočje odločili zaradi ugodnega davčnega statusa, ki “ga imajo družbe na Jerseyu za svoje holdinške naložbe in naložbe v upravljanju.“

Kamen na kamen palača, laž na laž Ruska dača?

Uporabnik Twitterja je predsedniško kandidatko ujel še na eni laži, in sicer, ko je voditelju oddaje na Planetu razložila, da so pred 20 leti s partnerji odprli podjetje v Jerseyu zaradi finančnih naložb in ker so želeli delati na mednarodnih trgih. A že Reporter je zapisal – v istem članku iz leta 2011 – da so Musar, Habinc in Konič večinski delež S. T. Hammerja kupili od Aktive v lasti razvpitega pidovskega tajkuna Darka Horvata, pri katerem je bil tedaj zaposlen Musar. Zapisali so, da naj bi bila lokacija ugodna za mednarodne investicijske korporacije, ker je del Evropske unije in ima sklenjene številne bilateralne sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčenju, finančne družbe pa so pod striktnim nadzorom Jersey Financial Services Commision.

Lastniki družb so obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bo Musar kdaj prodal svoje delnice v S. T. Hammerju LTD., bo torej davek na kapitalski dobiček plačal v Sloveniji, so pojasnili v Reporterju. Ko je Musar kasneje prodal delež v S.T. Hammer, je torej v Sloveniji plačal davek na dobiček. A njegova izjava o izogibu dvojnemu obdavčevanju je nekoliko zavajajoča – oziroma ni logična, kot je povedal že Simič. Offshore podjetje namreč v Sloveniji ne plačuje davkov, praviloma jih niti ne plačuje v državi, kjer ima podjetje sedež – ker tam ne sme poslovati. Musarja je treba torej natančno poslušati pri njegovih pojasnilih – res je, ko reče, da on plačuje vse davke v Sloveniji, nikoli pa ni rekel, da njegova podjetja plačujejo vse davke v Sloveniji. Podjetje, ki je odprto v tujini, v Sloveniji namreč ne plačuje nobenega davka. Če si izplačuje dividende, pa naj bi tukaj kot davčni rezident plačal davek na dobiček.

Izogibanje davka tudi z nemško registrsko tablico?

“Če imaš avto registriran v tujini, potem najbrž ne plačuješ vseh davkov v Sloveniji, ali pač? Prosimo kandidatko za predsednico Natašo Pirc Musar za strokoven odgovor,” je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša prosil za pojasnilo glede nemške registrske tablice na avtomobilu zakoncev Musar. “Osnovni v Nemčiji cca. 110 tisoč evrov. Na videz je tale različica GTS s Ferrarijevim V8 twin-turbo motorjem za še kakšnih 50, pa tudi do 100 tisoč več (odvisno od opreme). Glede na münchenske tablice slovenski davkoplačevalci niso užili niti centa tega družbeno odgovornega luksuza,” pa je komentiral politični analitik in ljubiteljski poznavalec jeklenih konjičkov Mitja Iršič. Na družabnem omrežju je nekdo naštel tudi vsaj tri razloge, zakaj bi nekdo vozil avtomobil, ki je registriran v Nemčiji: davek na motorna vozila je v Nemčiji nižji kot pri nas, poleg tega pa imamo v Sloveniji še dva davka, ki ju v Nemčiji ne poznajo – davek na veliko kubaturo motorja ter davek na izpuste ogljikovega dioksida.

Medtem ko nekateri vidijo problem v davčnih oazah oziroma v izogibanju davkov v Sloveniji in poslovno prakso Musarjevih, pa drugi vidijo še večjo težavo v sposobnosti laganja predsedniške kandidatke. Konec koncev je s to prakso pričela že zgodaj – kot študentka je zamolčala svojo dioptrijo in tako prišla do službe stevardese. Po letih laganja navada pride v kri in na koncu taka oseba laže tudi povsem po nepotrebnem – tako, kot na primer najprej “ni vedela“, da je njen mož lobiral zanjo pri Odlazkovih medijih, naj ne pišejo grdo o njej, potem pa je le priznala, da ga je celo sama poslala. Se ji je laž zdela boljša rešitev od priznanja, da je slušala izvesti pritisk na medije? Oboje je namreč moralno sporno, sploh za predsedniško kandidatko.

Foto: zajetje zaslona/Dnevnik

Nov dan, nova laž Pirc Musarjeve

Danes pa smo mimogrede naleteli še na eno laž Pirc Musarjeve, ki v javnosti rada zatrjuje, da z možem nikoli nista bila deležna ovadbe. O tem, da je policija proti njej začela predkazenski postopek zaradi izdaje fiktivnega računa Rdečemu križu, je pisal že Reporter – Pirc Musarjeva se je namreč hotela izogniti plačilu 278 evrov namenjenih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in dohodnino. Kot da gre v družini Pirc Musar za neki vzorec? “Sedanja predsedniška kandidatka se je torej zlagala tako leta 2015, ko je Rdečemu križu izdala račun njenega zavoda za pravno svetovanje, ki ga nikoli ni bilo, kot tudi zdaj, ko pravi, da je šlo za račun za njeno vodenje RKS,” so zapisali v Reporterju ter dodali, da bi oboje (poleg ostalega) v normalnih demokracijah predsedniškega kandidata de facto diskvalificiralo za mesto predsednika republike. No, poleg tega je bila zoper aktualno predsedniško kandidatko junija lani vložena kazenska ovadba zaradi krive ovadbe zoper takratnega direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, Uroša Urbanijo.

In za piko na i še ena ovadba, ki se je nanašala na njenega soproga: “Državni Kad s kazensko ovadbo nad Musarjeve,” se je leta 2014 glasil naslov v Dnevniku, kjer so nadaljevali s pojasnilom, da je zaradi suma sklepanja škodljivih poslov in oškodovanja družbe Kapitalska družba (Kad) ovadila upravni odbor HTG Sežana. Alešu Musarju, Francu Musarju (Alešev oče) in Roku Habincu ter nekdanjemu prokuristu Marku Koniču so očitali, da so prek različnih poslov zavestno zmanjšali vrednost družbe in s tem premoženje malih delničarjev. Po ocenah Kada, ki si je vrsto let prizadeval za prodajo svojega 9,6-odstotnega deleža HTG, je bila sporna zlasti preprodaja delnic nepremičninske družbe S-Real (nekdanji Imko). S tem poslom je namreč HTG ustvaril več kot tri milijone evrov izgube, kar predstavlja več kot dve tretjini njegovega premoženja. Kot je zapisal Reporterjev novinar: “Nov dan in nova laž predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar.“

S. K. (Nova 24TV)

(Foto: posnetek zaslona)

The post Davčni strokovnjak Simič: “Podjetja v davčnih oazah ne plačujejo dobička v Sloveniji!” Še ena skrivnost zakoncev Pirc Musar – državo opeharila še z nakupom luksuznega maseratija! appeared first on skandal24.si.

Mag. Ivan Simič: “Preoštro za Oštro?”

User One — Sun, 03 Oct 2021 13:58:12 +0000

Z dovoljenjem mag. Ivana Simiča objavljamo zanimivo dopisovanje, ki ga je objavil na svojem blogu. Analize enega največjih davčnih strokovnjakov v državi je zanimiv prikaz delovanja medijev, na katerega smo pred časom opozorili že v primeru novinarjev spletnega portala necenzurirano.si, ki so v Sloveniji s spretnim manevriranjem ustvarili davčno oazo, kakršne radi očitajo drugim. Članek objavljamo na dnu strani.

Spodaj navedeni tekst in vprašanja Maje Čakarić, novinarke in urednice družbenih medijev pri spletnem portalu Oštro – www.ostro.si/si/ljudje sem prejel v sredo, 29. 9. 2021. Kot je razumeti, naj bi bila novinarka zaposlena pri tem spletnem portalu, toda to verjetno ne drži, saj kot izhaja iz podatkov na https://www.ajpes.si/podjetje/Maja_Cakaric_s.p.?enota=717486&EnotaStatus=1 ima imenovana status samostojne podjetnice in je mogoče prekarna delavka, ki najverjetneje plačuje dohodnino od svojih dohodkov po reducirani offshore 4-odstotni stopnji, kar žal ni omogočeno vsem. Potem ta ista novinarka raziskuje, zakaj nekateri ustanavljajo podjetja v tujini. Dvoličnost brez primere.

Na spletni strani www.ostro.si/si/ljudje lahko preberemo, da je Maja Čakarić po izobrazbi literarna komparativistka, honorarno in nato poklicno pot pa je opravljala v različnih medijih, najdlje na Delu, najprej kot avtorica reportažnih besedil in intervjujev, nato pa predvsem kot (so)urednica Delovega spletnega portala. V tem času je sodelovala tudi pri mednarodnem preiskovalnem projektu panamski dokumenti, za katerega je s kolegi prejela stanovsko novinarsko nagrado.

Kot lahko preberemo, je prejela stanovsko novinarsko nagrado za sodelovanje pri mednarodnem preiskovalnem projektu panamski dokumenti, v zvezi s katerimi so o meni napisali vrsto neresnic, čeprav so nekateri novinarji avtorje neresnic opozarjali na to. Nadalje je takratna odgovorna voditeljica objave panamskih dokumentov napovedala, da bodo objavili imena vseh Slovencev, ki so jih našli v teh dokumentih. Na koncu so objavili le nekaj imen, meni, ki sploh nisem bil v njih, pa so novembra 2017 namenili dve celotni strani v časopisu Delo. Ostala imena naj ne bi objavili, ker naj bi prejeli plačilo za neobjavo. Ne vem, kaj je res, toda to so govorice, ki so se razširile konec leta 2017. To je še do danes ostalo skrivnost, ki bi jo novinarji, ki se zavzemajo za resnico, morali odkriti in razkriti, saj je transparentnost osnova poštenega poročanja, ki ga kot raziskovalni novinarji zagovarjajo. Poleg tega naj bi, tako trdijo nekateri, do vseh informacij prišli na ta način, da je nekdo ukradel te dokumente. Tako se govori, ne vem pa, kaj je res.

Na spletni strani https://www.ostro.si/si/center lahko še preberemo, da je:

»Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, je nastal iz zavedanja, da se prostor za kakovostno novinarstvo nezadržno krči. Klasični mediji v številnih državah so ujeti v centrifugo interesnih skupin, neustreznih poslovnih modelov, prosjačenja za klike in nenehnega proizvajanja šokantnih zgodb. Občinstvo je o novinarstvu izgubilo že skoraj vse iluzije in mnogi medije zavračajo kot del problema – ker to tudi so.

Toda novinarstvo še nikoli ali pa že dolgo ni bilo tako potrebno, kot je potrebno prav zdaj, v času lažnega informacijskega izobilja in hkratnega razkroja demokratičnih načel. Kdo bo nadziral centre moči, če bodo vsi mediji postali krvoločni klikfehtarji in vsi novinarji utrujeni delavci za tekočim trakom dnevnih novic? Kdo bo pazil na preglednost javne porabe, kdo bo gledal pod prste funkcionarjem, kdo bo sledil kriminalu najrazličnejših vrst čez meje nacionalnih držav?

Ne, Oštro ni čarobna rešitev za to zapleteno in škodljivo situacijo, a je vsekakor boljša od statusa quo.

Oštro goji preiskovalno in podatkovno novinarstvo, uveljavlja pravico vedeti kot eno od temeljnih človekovih pravic, širi novinarsko znanje in prispeva k vzgoji prihodnjih generacij novinarjev.

Preiskuje teme v javnem interesu prebivalcev jadranske regije (Slovenije, Hrvaške, Italije) in njene soseščine.

Oštro je bil ustanovljen 30. marca 2018 in je delo v teku.«

Kot vidimo, je Oštro ustanovljen 30. 3. 2018, to pa je ravno po tistem, ko naj bi morala, tako moji viri, Anuška Delić, zaradi pisanja neresnic o meni zapustiti časopisno hišo Delo. Vprašanje torej je, kako lahko nekdo, ki naj bi izgubil službo ali honorarno delo zaradi pisanja neresnic, sploh trdi, da se bojuje za resnico. Vsaj tako je razumeti njihov predhodno citirani tekst z njihove spletne strani www.ostro.si

Od novinarke Maje Čakarić sem prejel elektronsko pošto s tekstom in vprašanji, na katera sem odgovoril in sem jih danes, v nedeljo, 3. 10. 2021, posredoval novinarki. Istočasno sem vsa njena vprašanja in moje odgovore objavil na mojem blogu, predvsem zaradi tega, da ne bo dvoma o tem, kakšni so moji odgovori, saj moje izkušnje z novinarji spletnega portala Oštro kažejo na to, da potem uporabijo le tekst, ki jim ustreza.

Ne bom zahajal v to, kako je novinarka prišla do dokumentov, ki so podlaga za njena vprašanja, saj gre za poslovno dokumentacijo pravnih in fizičnih oseb, o katerih sprašuje. Upam le, da ne gre za ukradene dokumente. Sam z odgovarjanjem na vprašanja nimam nobenih težav, zato tudi vse objavljam na svojem blogu, pričakujem pa, da bom, če bodo pisali o zadevah, ki niso predmet dosedanjih vprašanj, prejel dodatna vprašanja. Prav gotovo pa si pridržujem pravico, da bom, če bo treba, tudi sam zastavil kakšna vprašanja, ki se nanašajo na družinsko poslovanje Anuške Delić v evropskem offshore središču, to je v Luksemburgu.

Novinarki se opravičujem, ker smo tudi njena vprašanja lektorirali.

Moji odgovori so podani v okrepljenem in poševnem tekstu.

From: Maja Čakarić <[email protected]>
Sent: Wednesday, September 29, 2021 2:23 PM
To: Ivan Simič <[email protected]>
Subject: novinarska vprašanja – Oštro

Vprašanja novinarke

Spoštovani gospod Simič!

Sem novinarka portala Oštro.si in vas vljudno prosim za pojasnila k spodnjim vprašanjem.

1. Iz dokumentov, ki smo jih videli, je razvidno, da je leta 2014 podjetje Simič in partnerji izvajalo računovodske storitve za slovensko podjetje Bonanza Europe, d.o.o., ki je bilo podružnica JFC Group Holding (BVI) Ltd.

Po podatkih urada za preprečevanje pranja denarja je podjetje Bonanza Europe v letih 2011 in 2012 nakazalo skupno 3,45 milijona evrov na račune podjetij I.N.T Charterlink Limited iz Cipra, Larcom Global Ltd. iz Britanskih Deviških otokov in Tradement Ltd. iz Britanskih Deviških otokov.

Londonsko visoko sodišče je leta 2018 v primeru JSC BM Bank V Kekhman and others ugotovilo, da so bila podjetja I.N.T Charterlink Limited, Larcom Global Ltd. in Tradement Ltd. del sheme, po kateri je ustanovitelj JFC Group Vladimir Kekhman oškodoval banko JSC BM (Moskovska banka) za 135 milijonov dolarjev. JFC Group je namreč prihodke od prodaje sadja preusmerjal na omenjena podjetja, s čimer je razvrednotil zavarovanje 140 milijonov dolarjev vrednega posojila in oškodoval banko.

a) Od kdaj do kdaj je podjetje Simič in partnerji urejalo računovodstvo za podjetje Bonanza Europe?

Podjetje Bonanza Europe je prišlo k podjetju Simič & partnerji aprila 2011, in to po zaprosilu odvetnice, ki jih je zastopala v kazenskem postopku, ki se je aprila 2011 začel voditi zoper navedeno podjetje. Z vodenjem poslovnih knjig je družba Simič & partnerji pričela takoj po prihodu, to je maja 2011 in jih še zmeraj vodi. Po vseh teh letih je dokazano, da je podjetje poslovalo zakonito in da ni bilo nič narobe. O tem sem pisal v reviji Denar. Podjetje obstaja še danes, nima nobenih obveznosti do države ali kogar koli drugega in ni v nobenem postopku. Kolikor mi je znano, je pred začetkom prodaje banan v Sloveniji znana mednarodna revizorska družba konec leta 2010 opravila finančno analizo prodaje banan v Sloveniji in celotni jadranski regiji. Torej, šlo je za resen projekt.

b) Kakšen je bil namen nakazil I.N.T Charterlink Limited, Larcom Global Ltd. in Tradement Ltd.?

Kolikor vem, je šlo za plačilo kupnin za banane, ki jih je Bonanza Europe kupila od navedenih družb. To so bili njeni dobavitelji. Vse te zadeve je urejala družba JFC Group Holding, ki je bila takrat 95-odstotni lastnik deleža v družbi Bonanza Europe. Vseh 52 nakazil v skupnem znesku 3.519.462,00 evrov v času od 27. 12. 2011 do 6. 6. 2012 je objavljenih na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-preprecevanje-pranja-denarja/o-uradu-za-preprecevanje-pranja-denarja/sektor-za-sumljive-transakcije/. Vse je transparentno.

c) 3,45 milijona evrov, kolikor je Bonanza Europe v letih 2011 in 2012 nakazala omenjenim trem podjetjem za več kot dvakrat presega prihodke Bonanza Europe v teh dveh letih. Kaj je bil izvor sredstev za ta nakazila?

Vse je razvidno iz obeh letnih poročil (2011 in 2012) družbe Bonanza Europe. Nič ni nenavadno, le razumeti je treba bilance.

d) Ali ste vedeli, da je ustanovitelj skupine JFC Group, Kekhman, s preusmerjanjem nakazil po teh treh podjetjih oškodoval banko JSC BM?

Ne. Tega gospoda ne poznam in ne vem, kaj je počel. Vem le, da je Bonanza Europe prejela račune za banane od teh treh družb, ki so očitno bile dobaviteljice banan. Če si vzamete malo več časa in pregledate vsa nakazila na prej navedeni spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja, boste našli še več nakazil raznim drugim dobaviteljem banan, ki jih še danes izvajajo slovenska podjetja. Plačila dobaviteljem blaga niso nič nenavadnega in niso prepovedana.

e) V podjetju Bonanza Europe je Skupina Simič in partnerji leta 2017 prevzela 50-odstotni delež, februarja letos pa 100-odstotni delež. Od februarja letos sta direktorja podjetja sinova Ivana Simiča, Gal in Jon Simič. Zakaj je Skupina Simič in partnerji prevzela delež v tem podjetju? Kakšni so načrti skupine s tem podjetjem v prihodnje?

Družba Skupina Simič & partnerji je 50-odstotni delež v družbi Bonanza Europe prevzela 5. 1. 2017, in to po sodni izključitvi prejšnjega družbenika, to je družbe JFC Group Holding. Družba JFC Group Holding je bila iz družbe Bonanza Europe izključena kot družbenik s pravnomočno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani 26. 10. 2016. Delež je bil prevzet zaradi tega, ker smo takrat ocenili, da gre za dobro naložbo. Družba Bonanza Europe je bila v postopku s pravnimi sredstvi zoper odločbo Fursa in sam sem ocenil, da gre za nezakonito odločbo in da bo družba Bonanza Europe v tem davčnem postopku uspela. To se je tudi zgodilo. Družba Bonanza Europe je leta 2020 prejela vrnjen ves plačani davek po nezakoniti odločbi Fursa in še dodatno pripadajoče zamudne obresti. Naša ocena, da bo šlo za dobro naložbo, se je tako uresničila. Furs je na koncu izdal sklep o ustavitvi davčnega postopka, tako da ta družba danes nima več nobenih obveznosti do države in tudi ne terja državo. Letos februarja je Skupina Simič & partnerji kupila še preostali 50-odstotni delež in je zdaj edini družbenik družbe Bonanza Europe. S to družbo trenutno nima nobenih načrtov. Je lep spomin na uspešno rešen davčni postopek.

f) Milan Božičevič Ježovnik, ki je bil med letoma 2010 in 2021 direktor in manjšinski lastnik podjetja Bonanza Europe, se je že med leti 2009 in 2011 ukvarjal z uvozom banan. Kot je v sodbi leta 2018 zapisalo evropsko sodišče, je sadje prodajal romunskim podjetjem, ki so imela značaj neplačujočih gospodarskih subjektov (t. i. »missing traders«), podatki iz uvoznih deklaracij pa se niso skladali s podatki na računih.

Čudi me, da niste povzeli celotne sodbe, ki je objavljena na spletni strani https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=BC521461FCE1458915CF70913C631505?text=&docid=207005&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3214299, sploh pa njenega zaključka, kajti ta sodba z dne 25. 10. 2018 je bila tista sodba, na podlagi katere je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije vrnilo zadevo v ponovni postopek upravnemu sodišču, to pa Fursu in Furs je v ponovnem postopku ugotovil, da ni bilo nobenih nepravilnosti. Podjetje Bonanza Europe in Milan Božičevič sta prejela vrnjen ves že plačani davek skupaj z zamudnimi obrestmi (več sto tisoč evrov). Šlo je za nezakonito postopanje Fursa, kar je potrdilo evropsko sodišče, podjetje pa je za to dokazovanje izgubilo osem let. O vsem tem sem pisal v reviji Denar. Glede na navedeno vam predlagam, da ste pri citiranju sodb evropskega sodišča bolj pazljivi in jih ne prilagajate svojim potrebam.

g) Ali se je podjetje Simič in partnerji zavedalo poslovne preteklosti Božičevič Ježovnika in s tem povezanega tveganja za morebitno pranje denarja ali utajo davkov po podjetju, za katerega ste izvajali računovodske storitve?

Milan Božičevič Ježovnik nima nobene slabe poslovne preteklosti, saj je v vseh postopkih dokazano, da je nedolžen oziroma, da ni naredil nič narobe. To sem ocenil že na samem začetku, to je aprila 2011. Vprašanje je le bilo, kdaj nam bo to uspelo dokazati, čez tri, pet, sedem ali več let. Svojim strankam sem se zmeraj posvetil v celoti in če je stranka želela, smo vztrajali do konca. Ježovnik je bil ena od njih. Na koncu smo dokazali, da ni šlo ne za utajo davkov in ne za pranje denarja. Me pa preseneča, da s takšno lahkoto posameznikom pripisujete utajo davkov in pranje denarja. Podobno kot je to novembra 2017 storila Anuška Delić, ko me je s podobno lahkoto uvrstila v panamske dokumente, kjer me nikoli ni bilo. Očitno je to vaš način dela in to je le dokaz, kako lahko novinarji zlorabite svoj položaj in javnosti posredujete svojo (ne)resnico. Pa čeprav gre za raziskovalne novinarje. Ne bi bilo slabo, če bi prej počakali na pravnomočnost vseh postopkov in šele potem nekoga obtoževali davčne utaje in pranja denarja.

Milan Božičevič Ježovnik je dokazal, da ni naredil nič narobe, da je posloval v skladu s predpisi in da je šlo za nezakonite postopke države do njega, za katere pa ni nihče odgovarjal. On je poslovnež, ki se mu je zgodila velika krivica, je veliko pretrpel zaradi nezakonitega postopka, kar je potrdilo tudi evropsko sodišče. Res je, da je na koncu vse bilo poplačano v vračilom visokega zneska glavnice in visokega zneska pripadajočih zamudnih obresti, ki jih je plačal državni proračun oziroma davkoplačevalci. Žal pa nihče ne more poplačati vseh težav, ki jih je vsa ta leta imel. Zdaj, ko je vse zaključeno, pa vi objavljate zadeve, ki so stare deset let in za katere je že pravnomočno dokazano, da ni bilo nič narobe in to pred sodnimi in davčnimi organi. Zakaj to počnete? Za mene boste dobre raziskovalne novinarke, ko boste res odkrile kaj novega, to je tekočega, z lastnim delom, ne pa z izmenjavo dokumentacije, za katero se sumi, da je bila pridobljena na nezakonit način.

2. Želim se nasloniti tudi na dokumente slovenskega specializiranega državnega tožilstva o preiskavi domnevno slovensko-bosanske mreže, ki naj bi bila uporabljena za pranje denarja in utajo davkov. V dokumentu so navedene tudi lastniške povezave članov družine Vuk (Romana, Mirana, Dominika in Monike) s podjetji na Cipru in na Slovaškem.

Specializirano državno tožilstvo je denimo razkrilo, da sta bila dejanska lastnika podjetja M.E Nominees, registriranem na Cipru, Roman (50 odstotkov) in Miran Vuk (50 odstotkov), ki je nato svoj delež leta 2011 prenesel na Dominika (25 odstotkov) in Moniko Vuk (25 odstotkov). Da je M.E Nominees povezana z Vuki, kaže tudi dokument, ki naslov podjetja M.E Nominees postavlja v Hrastovec 130, kjer je bil prijavljen Miran Vuk.

Ne vem, od kod specializiranemu državnemu tožilstvu informacija, seveda če drži vaša navedba, da sta bila brata Vuk dejanska lastnika podjetja M.E Nominees, ker to ne drži. Ustanovitelj in lastnik tega podjetja je danes odvetniška družba Eliades & partners, prej pa je bil odvetnik Marios Eliades, ki se je upokojil. Gre za standardno obliko Nominee družb, ki so na Cipru zakonsko urejene in so pogoste. Gre za pravno urejene subjekte, ki svojim strankam ponujajo izvajanje administrativnih zadev, vse v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje teh družb. Te družbe morajo imeti posebno licenco in so v lasti pravnih ali fizičnih oseb, ki so odvetniki ali revizorji. Vse to bi lahko preverili na Cipru, saj kolikor vem, sodelujete s ciprskimi novinarji.

Specializirano državno tožilstvo je ugotavljajo tudi dejanska lastništva članov družine Vuk v podjetjih, kot so Powerlight Enterprises Limited, Yezora Holdings Limited, Cysc Services Limited, posredno pa tudi Ayiaco Holdings Limites.

Navajajo, da je Cysc services (katerega formalni lastniki so Roman Vuk, Dominik Vuk in Monika Vuk) lastnik podjetja z Britanskih Deviških otokov Midnes Trading Limited. Midnes Trading Limited pa je lastnik Ayiaco Holdings Limites s Cipra.

Navajajo tudi, da je M.E Nominees lastnica Powerlight Investments z Britanskih Deviških otokov, kar potrjuje tudi dokument, ki smo ga videli sami. Powerlight Investments pa je lastnica Powerlight Enterprises.

Tako Powerlight Investments kot Yezora, Ayiaco pa posredno po slovaškem podjetju Romis, so kot družbeniki vstopali v podjetje RMV Holding, ki sta ga sprva vodila Miran in Roman Vuk, zdaj pa ga zastopata Roman in Dominik Vuk. Za Yezoro sta po javno dostopnih dokumentih v nekem trenutku bila pooblaščena slovenska državljana.

Nekatera od teh podjetij (M. E Nominees, Powerlight Enterprises, Cysc Services) so bila registrirana pri M. Eliades & Partners. Partnerji te družbe, vključno z njenim ustanoviteljem, vašim znancem in poklicnim kolegom, odvetnikom Mariosom Eliadesom, pa so imeli denimo vlogo direktorjev tudi v družbi Simic Consult Limited.

Družba M. Eliades & Partners je po dokumentih, ki smo jih pregledali, pri Trident Trustu posredovala tudi pri ustanavljanju podjetji s slovenskimi dejanskimi lastniki na Britanskih Deviških otokih. Med njimi je tudi Strongsea Investments Capital, ki je bila v stiku z vami in vašo družbo, njeni lastniki (Lovšin) pa so bili vaša stranka tudi po podjetju STN.

a) Znano je, da ste bili svetovalec Miranu Vuku. Prosim za pojasnilo, od kdaj do kdaj? Zakaj ste prekinili razmerje?

Ne vem, kako je to lahko znano vam, če to ni znano meni. Nisem bil svetovalec Miranu Vuku, sem pa Mirana Vuka, njegova podjetja in tudi družinske člane zastopal v davčnih postopkih. Zastopal sem jih do mojega odhoda v Srbijo in potem po povratku iz Srbije, kjer sem bil direktor srbske davčne uprave.

c) Ste mu vi za davčnega svetovalca priporočili Roka Snežiča?

Ne, Miran Vuk se je sam dogovoril z Rokom Snežičem. Ne vem, kdo mu ga je predlagal.

d) Ste vi oziroma podjetje Simič in partnerji svetovali tudi članom družine Vuk?

Ne, nisem jim svetoval. Sem jih pa zastopal v davčnih postopkih.

e) Ali držijo ugotovitve državnega tožilstva, da je družina Vuk dejanski lastnik družbe M.E Nominees?

Ne, ne držijo, kar sem vam že predhodno pojasnil.

f) Ste vi kot svetovalec Vuka posredovali pri ustanovitvi družbe M.E Nominees pri M. Eliades & Partners?

Nisem bil svetovalec Vuka in nisem posredoval pri ustanovitvi družbe M.E Nominees, saj so za ustanovitev tovrstnih družb določena pravila, kar sem vam že odgovoril predhodno. Kot izhaja iz ciprskih predpisov, brata Vuk nista mogla biti ustanovitelja družbe M.E Nominees.

g) Kakšno vlogo ste imeli vi in podjetje Simič in partnerji pri ustanavljanju podjetij na Britanskih Deviških otokih po M. Eliades in Trident Trust? Kakšne storitve ste torej opravljali?

Moj odgovor je pri naslednjem vprašanju.

h) Ste z družbo M. Eliades & Partners sodelovali poslovno? Kaj pomeni vaša izjava iz leta 2017, da stranko, ki želi ustanoviti podjetje v tujini, ne le na Cipru, temveč kjer koli na svetu, pošljete h kolegom s seznama svetovnega združenja svetovalnih podjetij, katerega člani ste, se pravi Geneva Group International? Kaj to pomeni v primeru sodelovanja z družbo M. Eliades & Partners?

Moj odgovor je še zmeraj identičen kot leta 2017.

i) Z gospodom Mariem Eliadesom se poznata vsaj od leta 2007. Prosim vas za oceno, koliko strank iz Slovenije ste poslali k njemu od takrat in koliko sta jih on in njegova družba poslal k vam?

Poznava se nekje od leta 2004 oziroma 2005. Odgovor na drugi del vprašanja pa je poslovna skrivnost.

j) Kakšna je vaša trenutna funkcija v podjetju Simič Consult Limited, s katerim SDH ne sme poslovati?

V tej družbi nimam nobene funkcije, sem pa po družbi Skupina Simič & partnerji, ki je 100-odstotni lastnik deleža v ciprski družbi, posredni 88-odstotni lastnik deleža v ciprski družbi, ki je od 10. 5. 2021 v postopku zapiranja, saj ne posluje več in tudi bančni račun je že zaprla. Izbris iz registra podjetij pričakujemo v naslednjih tednih oziroma mesecih, vse odvisno od tega, kdaj bo zadeva prišla na vrsto.

Vljudno vas prosim, da odgovore posredujete do ponedeljka, 4.10. Najlepše se vam zahvaljujem zanje. Za morebitna dodatna vprašanja sem dosegljiva.

Prijazen pozdrav,

Maja Čakarić

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/dr-rok-snezic-analizira-ali-se-novinarji-spletnega-medija-necenzurirano-si-izmikajo-placilu-davka/

The post Mag. Ivan Simič: “Preoštro za Oštro?” appeared first on skandal24.si.

Ivan Simič razkriva vlogo sindikalista in politika Branimirja Štruklja v družbi z netransparentnim lastništvom, skritim v tujini

User One — Mon, 31 May 2021 03:20:52 +0000

Mladina d.d. je na 15. strani petkove (28.05.2021) izdaje revije Mladina, v rubriki Rolanje po sceni, zapisala: “Ivan Simič bo krepko povečal učinkovitost Fursa. (za začetek bo centralo preselil na ciper press)”

V odgovor je davčni strokovnjak mag. Ivan Simič na svojem blogu objavil analizo lastništva družbe Mladina d.d., ki izdaja istoimensko publikacijo. Analizo objavljamo v celoti.

Odgovornim v Mladini d.d. in v reviji Mladina sporočam, da centrale ne bom preselil na Ciper, ker na Cipru praktično nimam ničesar več. Podjetje, ki ni v moji neposredni lasti, je v postopku izbrisa in bo v kratkem izbrisano iz poslovnega registra. Je pa že opravljen izbris skoraj končnega in žal še zmeraj skritega večinskega lastnika družbe Mladina d.d., to je italijanske družbe KB1909.

So mi pa iz »ciper pressa« ekskluzivno posredovali lastniško strukturo Mladine d.d., ki je na koncu verige še zmeraj zavita v skrivnost. Lahko bi uporabili tudi izraz netransparentna. Še posebej, ker je od 04.12.2019 kot dejanski lastnik družbe (po poslovodstvu) Mladina d.d., vpisana Denis Tavčar, ki je predsednica uprave družbe od 22.10.2013. Pred njo je bil kot dejanski lastnik vpisan Boris Peric in to od 10.12.2018 do 11.01.2019 (zgolj 31 dni), ki je zgolj 0,42 % lastnik deleža v italijanski družbi Transmedia S.R.L., v kateri je 97,79 % lastnik deleža slovenska družba Distriest d.o.o., pri kateri pa se ve kdo je večinski in dejanski lastnik. Iz v nadaljevanju prikazanega veriženja lastništva družbe Mladina d.d., se boste lahko vprašali, zakaj se pri Mladini d.d. gredo te skrivalnice.

Torej, »ciper press« sporoča, da so v Mladini d.d., ki ima 3.000 delnic in 75.120,00 EUR osnovnega kapitala, delničarji:

ŠT.	IME IN PRIIMEK	ŠTEVILO DELNIC	ODSTOTEK
1.	Robert Botteri	100	3,3333
2.	Vladimir Djurdjić	28	0,9333
3.	Peter Fras Mihael	70	2,3333
4.	Mojca Hudolin	40	1,3333
5.	KAD d.d.	60	2,0000
6.	Tomaž Lavrič	50	1,6667
7.	Mladina d.d.	91	3,0333
8.	Bernard Nežmah	125	4,1667
9.	Jaka Repanšek	2	0,0667
10.	Borut Rismal	88	2,9333
11.	Salomon d.d.	136	4,5333
12.	Robert Sraka	28	0,9333
13.	Marcel Štefančič	50	1,6667
14.	Branimir Štrukelj	21	0,7000
15.	Transmedia d.o.o.	2.111	70,3668
	S K U P A J :	3.000	100,00

V tej lastniški strukturi so nenavadne naslednje tri zadeve in to:

– da je večinski, to je 70,3668 % lastnik delnic (2.111) družba Transmedia d.o.o.,

– da je 2,0000 % lastnik delnic (60) državni KAD d.d. in

– da je 2,0576 % lastnik delnic (62) državni DUTB d.d., ki je 45,3886 % družbenik družbe Salomon in to z vložkom v znesku 4.690.620,16 EUR.

Če poenostavimo podatke pridobljene od »ciper press« je država 4,0576 % lastnik družbe Mladina d.d.

Sedaj se bom posvetil večinskemu delničarju, to je družbi Transmedia d.d., Dunajska cesta 51, Ljubljana, z osnovnim kapitalom 7.500,00 EUR. Iz sodnega registra izhaja, da je edina družbenica navedene družbe italijanska družba Transmedia S.R.L., Oiazza Vittoria 41, Gorizia.

Sedaj odhajamo v italijanski poslovni register, iz katerega izhaja, da italijanska družba Transmedia S.R.L., z osnovnim kapitalom 2.120.000,00 EUR (moj izračun je 2.119.997,00 EUR), ima veliko število družbenikov, katere naštevamo v nadaljevanju:

ŠT.	IME IN PRIIMEK	VLOŽEK	ODSTOTEK
1.	Distriest d.o.o.	2.073.244,00	97,79 %
2.	Boris Peric	8.876,00	0,42 %
3.	Igor Princic	5.700,00	0,27 %
4.	Ivo Mauri	3.414,00	0,16 %
5.	Livio Semolic	3.414,00	0,16 %
6.	Igor Komel	2.731,00	0,13 %
7.	Giorgio Komel	1.707,00	0,08 %
8.	Carlo Devetak	1.707,00	0,08 %
9.	Marco Marincic	1.707,00	0,08 %
10.	Nadja Rebec	1.686,00	0,08 %
11.	Daniele Jarc	1.451,00	0,07 %
12.	Marco Vogric	1.195,00	0,06 %
13.	Alessandro Waltritsch	1.195,00	0,06 %
14.	Miro Kuzmin	905,00	0,04 %
15.	Demetrio Bauzon	853,00	0,04 %
16.	Ales Doktoric	853,00	0,04 %
17.	Giuseppe Longo	853,00	0,04 %
18.	Ivo Rojec	853,00	0,04 %
19.	Samo Sanzin	853,00	0,04 %
20.	KB 1909 Societa’ per Azioni	853,00	0,04 %
21.	Damjan Primozic	768,00	0,04 %
22.	Igor Primozic	768,00	0,04 %
23.	Igor Devetak	683,00	0,03 %
24.	Boris Lutman	512,00	0,02 %
25.	Carmen Donini	504,00	0,02 %
26.	Igor Devetak	341,00	0,02 %
27.	Silvia Klainsek	341,00	0,02 %
28.	Marco Lutman	341,00	0,02 %
29.	Marisa Provedel	341,00	0,02 %
30.	Vojko Bratina	336,00	0,02 %
32.	Majda Bratina	335,00	0,02 %
33.	Mila Bratina	335,00	0,02 %
34.	Marko Humar	171,00	0,01 %
35.	Martina Humar	171,00	0,01 %
	S K U P A J :	2.120.000	100,00

Kot vidimo je največji lastnik deleža (97,79 %), z vložkom 2.073.244,00 EUR, v italijanski družbi Transmedia S.R.L., slovenska družba Distriest d.o.o..

Zato sedaj prehajam v slovenski poslovni register, iz katerega izhaja, da je družbenik družbe Distriest d.o.o., Partizanska cesta 75 a, Sežana, z osnovnim kapitalom 940.540,05 EUR, italijanska družba KB 1909, Ulica Malta 2, Gorizia.

Če pa boste želeli preveriti, kdo so delničarji v italijanski družbi KB 1909, tega ne boste mogli storiti, ker je ta družba izbrisana iz italijanskega poslovnega registra. Navedeno pomeni, da je končni in največji lastnik družbe Mladina d.d., družba Distriest d.o.o, ki je brez jasnih lastnikov in zato bi bilo primerno, da se kot dejanski lastnik (po poslovodstvu) v register dejanskih lastnikov vpiše direktor družbe Distriest, ne pa predsednica uprave družbe Mladina d.d.

Se pa zastavlja vprašanje, zakaj imajo lastniki družbe Mladina d.d. tako zapleteno lastniško strukturo? Kaj skrivajo? Kako sploh imajo obraz, da drugim kar koli očitajo, preden počistijo pred svojim pragom?

Mag. Ivan Simič

Simič prevzema z junijem vodenje Finančne uprave in postaja vse bolj jasno, zakaj imajo Štrukelj, ki svoj medij uporablja za politično agitacijo, počne vse, da bi vlada padla. Da je Branimir Štrukelj politik, je jasno iz evidence Državne volilne komisije, kjer se lahko prepričamo, da je na volitvah v evropski parlament leta 2014 dobil 584 glasov.

The post Ivan Simič razkriva vlogo sindikalista in politika Branimirja Štruklja v družbi z netransparentnim lastništvom, skritim v tujini appeared first on skandal24.si.

Mag. Ivan Simič: Sindikati so za zvišanje meje za upokojitev

User One — Sun, 24 Jan 2021 07:35:59 +0000

V teh dneh poslušam razprave za in proti upokojevanju zaposlenih, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. Ko sem kot predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo predlagal ta način upokojevanja, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo prišlo do takšnega nasprotovanja sindikatov, ki so celo vložili pobudo za oceno ustavnosti te določbe. Temu upokojevanju nasprotujejo tudi nekateri mediji. Očitno sem imel napačno predstavo o vlogi sindikatov. Zmeraj sem mislil, da se sindikati zavzemajo za redno in čimprejšnje upokojevanje delavcev, ki so za tekočim trakom, za volanom, v delavnicah, tovarnah, gostinskih obratih in drugje preživeli dolgih 40 let. Kolikor poznam te delavce, se vsi želijo čim prej upokojiti. Nekateri celo gredo dve leti pred upokojitvijo na zavod za zaposlovanje, od tam pa se upokojijo.

Glede na to, da sedaj sindikati tako vneto nasprotujejo upokojevanju, saj so po njihovem ljudje sposobni še delati, je mogoče nastopil idealni čas za zvišanje upokojitvene starosti iz 65 let na 67, 68 ali celo 70 let. Tisti, ki so prej (junija 2019 – https://www.dnevnik.si/1042890593) nasprotovali temu zvišanju, to so sindikati, sedaj ne bodo mogli nasprotovati, saj z nasprotovanjem upokojevanju, ko izpolniš pogoje za upokojitev, dajejo nedvomno soglasje k zvišanju upokojitvene starosti. Upam, da bosta minister za finance in minister za delo izkoristila to idealno klimo za zvišanje upokojitvene starosti na 67, 68 ali celo 70 let. Soglasje sindikatov in nekaterih medijev očitno že imata.

Mag. Ivan Simič

The post Mag. Ivan Simič: Sindikati so za zvišanje meje za upokojitev appeared first on skandal24.si.

Mag. Ivan Simič zgrožen zaradi kriznega dodatka: “Vse ima svoje meje”

User One — Mon, 11 Jan 2021 20:11:45 +0000

Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, tudi član vladne ekspertne skupine za izhod iz gospodarske krize, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, ugotavlja, da gredo stvari predaleč. Sooča se namreč z vprašanji glede kriznega dodatka, ki presegajo vse meje. Objavljamo zapis, ki ga najdete na Facebooku Simičevega podjetja.

Spoštovani!
Upal sem, da mi tega ne bo potrebno zapisati, toda zadeve gredo predaleč. V PKP 7 je določeno, da se vsem zaposlenim, ki so prejeli novembrsko bruto plačo v nižjem znesku, kot znašata dve minimalni bruto plači, prejmejo pri decembrski plači krizni dodatek v znesku 200,00 EUR. Ta znesek delodajalcu povrne država. Še enkrat poudarjam, gre za krizni dodatek. Upam, da več ali manj vsi vemo, kaj pomeni beseda kriza. Gre za nekaj hudega, slabega, padec gospodarske rasti, ni sredstev za izplačilo plač, delavci nimajo dela in še bi lahko naštevali. Zato se je država odločila, da pomaga tem zaposlenim.
V zadnji dneh so me zasula vprašanja, ali se lahko krizni dodatek izplača tistim, ki so prejeli poslovno uspešnost oziroma božičnico. Predvidevam, da so v prvi polovici leta prejeli tudi regres za letni dopust. Nato sledi vprašanje, zakaj se v novembru ne upošteva 1/12 poslovne uspešnosti ali božičnice. Vse to samo zato, da bi lahko poleg poslovne uspešnosti oziroma božičnice, prejeli še krizni dodatek.
Dragi moji, če vam lahko tako rečem, krizni dodatek je namenjen tistim, ki so v krizi, ki potrebujejo denar za preživetje, ne pa tistim, ki prejmejo poslovno uspešnost oziroma božičnico. Prosim vas. Vse ima svoje meje.
Pozdrav.
Ivan Simič

The post Mag. Ivan Simič zgrožen zaradi kriznega dodatka: “Vse ima svoje meje” appeared first on skandal24.si.

Mag. Ivan Simič: “Dodatnih 5 ali 10 milijonov za vse, ne le za izbrance”

User One — Wed, 23 Dec 2020 13:39:32 +0000

V zadnjih dneh se je razvila velika razprava o financiranju nevladnih organizacij in to predvsem zaradi mojega predloga, da bi se del dohodnine, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, ostal v proračunu Republike Slovenije (tako kot je bilo od leta 2007 do 2018) oziroma, če se že deli med nevladne organizacije, potem naj se razdeli vsem enako. Ob tem je potrebno vedeti, da se za nevladne organizacije štejejo vsi klubi oziroma društva (športna, kulturna, gasilska, planinska, …….). V Uredbi o namenitvi dela dohodnine (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8011) so določena pravila, kdo in kako lahko nameni del dohodnine. Vlada enkrat letno objavi seznam upravičencev za namenitev dela dohodnine. Letos je vlada ta seznam objavila 08.10.2020. Sklep o določitvi upravičencev za namenitev dela dohodnine za leto 2020 je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 140/20, je pa dostopen tudi na spletni strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE11951 Na tem seznamu je 6.078 upravičencev, in to:

➢ 5.843 nevladnih organizacij,
➢ 54 registriranih cerkev in drugih verskih skupnosti,
➢ 93 reprezentativnih sindikatov in
➢ 88 političnih strank.

Dohodninski davčni zavezanci za te namene lahko namenijo 0,5 % svoje dohodnine. Približno polovica dohodninskih zavezancev del svoje dohodnine nameni upravičenim organizacijam, polovica pa ne. Če poenostavimo, to pomeni, da cca pet milijonov evrov prejme prej navedenih 6.078 upravičencev, preostalih cca pet milijonov evrov pa je do leta 2019 ostalo v proračunu. Od leta 2019 dalje pa teh pet milijonov prejmejo le določene (izbrane) nevladne organizacije. Moje mnenje je, da bi ta nerazporejeni del dohodnine moral ostati v proračunu, če pa se že komu deli, bi se moral razdeliti med vse, to je med vse vsakoletne upravičence do dela dohodnine in to v enakem deležu. Na ta način bi vsakemu od prej navedenih upravičencev pripadlo po 822,64 EUR.

Žal pa sem v teh dneh ugotovil, da tukaj res nekaj ni v redu. Zakonodajalec, to je Državni zbor Republike Slovenije in Center nevladnih organizacij Slovenije (cnvos) sta si v nasprotju. Namreč, Državni zbor RS je sprejel zakon o nevladnih organizacija, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 21/18. V drugem odstavku 28. člena navedenega zakona je določeno:

»28. člen
(sklad za razvoj nevladnih organizacij)
(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:
– sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in
– druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.

S tem se ne strinjam, kar sem že izpostavil uvodoma, toda spoštujem zakonsko določbo in zato sem predlagam njeno črtanje. Tisto, kar me je pa presenetilo, je trditev Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je na svoji spletni strani https://www.cnvos.si/novice/2689/s-podatki-nad-zavajajoce-informacije/, v rubriki novice – S podatki nad zavajajoče informacije, navedel:

»Mešanje jabolk in hrušk. Obstoj sklada ni v nasprotju z voljo davčnih zavezancev, ki se niso odločili za namenitev dohodnine oz. so jo pustili v državnem proračunu. Sklad je namreč del proračuna; kot posebna namenska proračunska postavka. Zakon o nevladnih organizacijah je samo določil, da se vsako leto v proračunu določen denar namensko rezervira za razvoj NVO. Za izračun višine pa je izbral formulo, da je to razlika dohodninskih donacij. S skladom nihče ne posega v voljo davkoplačevalcev.
In samo zato gre: z Zakonom o nevladnih organizacijah je zakonodajalec kot državni organ zgolj odločil, da se tisto, kar so zavezanci pustili v proračunu – oziroma niso razporedili sami –, iz proračuna nameni za razvoj NVO. Če takšno razmišljanje privedemo do konca, državnih organov ne potrebujemo – naj odloči volja ljudi.«
Ob branju zakona in teksta odgovora Centra nevladnih organizacij Slovenije, ne vem več kaj velja:

– ali gre za nerazporejeno dohodnino, ki se direktno deli določenim nevladnim organizacijam, kot to določa zakon,
– ali pa se nerazporejena dohodnina uporabi le kot formula za določitev zneska izplačila iz proračuna in to je tisto kar trdim, da naj ta dohodnina konča v proračunu, tako kot so sedaj, nato pa naj se po drugi poti sredstva iz proračuna uporabijo za nevladne organizacije.

Ta drugi način je ravno tisto, kar zagovarjam sam in kolikor sedaj razumem to zagovarja tudi Center nevladnih organizacij Slovenije. Jaz o tem razmišljam, oni pa to že izvajajo. V bistvu ne gre za delitev nenamenjene dela dohodnine, kot se govori v javnosti, temveč za delitev proračunskih sredstev, s čimer se strinjam in ves čas trdim, da tako mora biti. Nič nima proti temu, da se v proračunu nevladnim organizacijam nameni dodatnih 5.000.000,00 EUR, kot se očitno že dela, ne strinjam pa se, da se del dohodnine, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, deli med nevladne organizacije. Glede na pojasnilo Centra za nevladne organizacije Slovenije na njihovi spletni strani, da nevladne organizacije dodatna sredstva prejmejo iz proračuna, je drugi odstavek 28. člena zakona o nevladnih organizacijah postal nepotreben in ga je potrebno črtati.

S mojim predlogom se v anketi, ki je objavljena na spletni strani https://siol.net/novice/slovenija/vroca-kri-med-nevladniki-zaradi-milijonov-iz-vase-dohodnine-541820 strinja več kot 91,00 % tistih, ki so oddali svoj glas.

Glede razburjanja nekaterih nevladnih organizacij, da bodo zaradi tega mojega predloga ostalih brez vseh sredstev za delovanje, pa sem resnično razočaran. Celo direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije, g. Goran Forbici, je v Odmevih na TV Slovenija, dne 21.12.2020 povedal, da teh 5.000.000,00 EUR predstavlja okoli 0,5 % vseh prihodkov nevladnih organizacij, oziroma njegova izjava, ki se je nanašala na bodočih 10.000.000,00 EUR, je glasila: »Zdaj ta drugi del še ni potrjen. Zagotovo je, da se umika ukinitev sklada. Če bi ostalo oboje (zvišanje na 1 %), ja, to bi najbrž pomenilo 10 milijonov več za slovenski nevladni sektor, kar sicer znaša okrog en procent naših skupnih prihodkov. Ampak vsaka pomoč in podpora dejavnostim, ki jih organizacije izvajajo, je dobrodošla.«

Na podlagi njegove izjave lahko zaključimo, da nevladnih sektor v Sloveniji že sedaj prejem eno milijardo denarnih sredstev. Kljub vsemu temu pa je nevladnih sektor zagnal vik in krik v zvezi z mojim predlogom, da se ukine sklad nevladnih organizacij in se nenamenjena dohodnina nakaže v proračun, kar po izjavi direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije že sedaj poteka in se nevladne organizacije s tem strinjajo. Kaj bi na to razdeljeno milijardo porekli mnogi samostojni podjetniki, ki komaj preživijo. Verjetno bi se tudi oni želeli prijavit za košček te milijarde. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da ta milijarda predstavlja cca 10 % vseh davčnih prihodkov in če to davčno poenostavim, je še veliko rezerve za znižanje davkov.

Kot vidimo, ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij ne bo vplival na sredstva, ki jih nekatere oziroma določene oziroma izbrane nevladne organizacije dodatno pridobijo, saj jih pridobijo iz proračuna in to v okroglem znesku 6.000.000,00 EUR. Če bi šlo za znesek nenamenjene dohodnine, potem ta znesek ne bil 6.000.000,00 EUR ampak na primer 5.235.345,22 EUR. Za leto 2019 je navedenih 6.000.000,00 EUR prejelo zgolj 35 nevladnih organizacij, s 103 zaposlenimi, kar pa nikakor niso vse nevladne organizacije, kot trdijo nevladne organizacije in nekateri mediji. Pri tej razdelitvi, posamezne nevladne organizacije prejmejo tudi po 300.000,00 EUR. Veliko bolje bi bilo, če bi ti zneski bili nižji in bi ta sredstva prejelo več nevladnih organizacij oziroma najbolj pošteno bi bilo, da bi se ta znesek, ki predstavlja smetano na že prejeto eno milijardo sredstev, razdelil vsem iz seznama upravičencev do donacij, katerim dohodninski davčni zavezanci lahko namenijo del dohodnine.

Prejemnike sredstev za leto 2019 si lahko ogledate na koncu članka na spletni strani https://siol.net/novice/slovenija/vroca-kri-med-nevladniki-zaradi-milijonov-iz-vase-dohodnine-541820 Zneski prejetih sredstev pa so:

Moje vprašanje je še enkrat: Zakaj le 35 in zakaj ne vse nevladne organizacije?

Ob tem pa me preseneča razburjanje nekaterih nevladnih organizacij, da ne bodo mogle preživeti brez teh dodatnih sredstev iz sklada za razvoj nevladnih organizacij (1 % od vseh sredstev za nevladne organizacije), v bistvu pa jih sploh ni med prejemniki teh sredstev.

Prispevek je bil najprej objavljen na Simičevem blogu in ga povzemamo s privolitvijo avtorja.

The post Mag. Ivan Simič: “Dodatnih 5 ali 10 milijonov za vse, ne le za izbrance” appeared first on skandal24.si.

Mag. Ivan Simič o dohodonini za vse nevladne organizacije, ne zgolj izbrane: Kriv sem

User One — Mon, 21 Dec 2020 04:48:26 +0000

Vlada je 20.12.2020 v Državni zbor Republike Slovenije posredovala predlog PKP 7, s katerim namenja veliko pomoči raznim pravnim in fizičnim osebam. Gre za več kot 550 milijonov evrov pomoči. Med spremembami je tudi zvišanje dela dohodnine, katerega lahko slovenski dohodninski davčni rezidenti namenijo nevladnim organizacijam. Odstotek se povečuje iz 0,5 % na 1,0 %, oziroma v denarju iz cca 10.000.000,00 EUR na cca 20.000.000,00 EUR. Gre za dvakratno zvišanje. Namen zvišanja tega odstotka je bil v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo. Teh nevladnih organizacij naj bi bilo 27.994. Ob tem je potrebno poudariti, da so mnoge nevladne organizacije že danes financirane iz občinski proračunov, iz državnega proračuna in iz drugih virov (donacije, …..).

Možnost, da lahko dohodninski davčni zavezanci, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije, del svoje dohodnine, katero so plačevali v proračun Republike Slovenije, namenijo za financiranje splošno-koristnih namenov, je bila uvedena konec leta 2006. Njen predlagatelj je bil dr. Andrej Bajuk, ki je bil takrat finančni minister, sam pa sem bil v tistem času generalni direktor Dursa. Ko je dr. Andrej Bajuk predlagal to novost, sem mu odgovoril, da je to super ideja in na moje vprašanje, kaj bo s tistim delom dohodnine, katerega dohodninski davčni zavezanci ne bodo namenili nikomur, je odgovoril, da potem ta dohodnina ostane proračunu Republike Slovenije. Tako, kot je bilo vsa predhodna leta.

Naslednjih 13 let so zadeve potekale na navedeni način. Tisti, ki so se odločili, da bodo pol odstotka svoje dohodnine namenili za splošno-koristne namene, so to storili, drugi ne. V zadnjih letih je bilo za te namene na razpolago cca 10 milijonov evrov in le dobra polovica se je odločila za namenitev dela dohodnine. Druga polovica pa se je odločila, da svojega dela dohodnine ne bo namenila nikomur, kar pomeni, tako oče te namenitve dela dohodnine, dr. Andrej Bajuk, so se odločil, da ga pustijo državnemu proračunu. Tako je vsako leto proračunu ostalo 5 milijonov evrov, kar je še zmeraj 5 milijonov manj, kot pred letom 2007. Zato ta del nerazporejene dohodnine ne more vzeti nihče, saj je to v nasprotju z voljo dohodninski davčnih zavezancev, ki so se odločili, da to dohodnino pustijo v državnem proračunu. Zato menim, da si tega dela dohodnine ne morejo deliti nevladne organizacije. Vse nevladne organizacije imajo možnost, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo del svoje dohodnine, prej 0,5 %, v bodoče, če bo to potrdil državni zbor, 1,0 %.

Zaradi tega ne razumem razburjanja nekaterih nevladnih organizacij, ki javnosti ne posredujejo vseh informacij. Trdijo, da jih država želi prikrajšati za ne vem kako velika sredstva, da želi ogroziti njihove projekte, kar pa matematično nikakor ne drži. Poglejmo izračune.

Lani naj bi si cca 5.000.000,00 evrov nerazdeljene dohodnine, razdelilo 5.394 nevladnih organizacij. Izračun je naslednji:

5.000.000,00 EUR : 5.394 NVO = 926,96 EUR za eno NVO.

Torej, to ni znesek, ki bi bil zelo pomemben in zaradi katerega bi nevladne organizacije propadle. Res je, da je to le matematični izračun in da so se sredstva delila na drugačen način, toda moje vprašanje je: Zakaj?

Ob tem pa se mi samo od sebe zastavi vprašanje, zakaj preostalih 22.600 nevladnih organizacij ni prejelo ničesar iz tega sklada. Zakaj se del dohodnine, katere dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, ne razdeli med vse nevladne organizacije v enakem znesku, temveč le tistim, ki izpolnjujejo neke pogoje, katere so si mogoče celo sami pripravili in se potem skrili za Ministrstvo za javno upravo. Poglejmo še izračun, če bi se teh 5.000.000.00 evrov razdelilo med vse nevladne organizacije (27.994). Izračun bi bil naslednji:

5.000.000,00 EUR : 27.994 NVO = 178,61 EUR za eno NVO.

Kot vidimo, bi vsaka nevladna organizacija prejela 178,61 evrov. To bi bila edina pravilna in poštena delitev neamenjenega dela dohodnine..

Zato bi Ministrstvo za javno upravo moralo, na svoji spletni strani in na spletnih straneh slovenskih medijev, objaviti seznam vseh nevladnih organizacij, ki so prejele sredstva iz te nerazdeljene dohodnine. Prav tako bi ob vsaki nevladni organizaciji morali navesti znesek, ki ga je le-ta prejela ter seveda obrazložitev, zakaj ta znesek ni enakovredno razdeljen med vse nevladne organizacije. Prav tako bi bilo potrebno preveriti še na spletni strani www.erar.si ali prejemniki sredstev iz sklada za razvoj nevladnih organizacij, prejmejo še kakšna sredstva iz državnega ali občinskega proračuna oziroma od državnih podjetij. Delitev državnega denarja mora biti poštena do vseh nevladnih organizacij.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da tisti trenutek, ko bodo vsi dohodninski davčni zavezanci, že med letom namenili svoj odstotek dohodnine nevladnim organizacijam, katerim to želijo nameniti, potem ne bo nobenih vplačil v skladu za razvoj nevladnih organizacij in tudi ne bo nič za deliti. Zato menim, da je razburjanje nekaterih nevladnih organizacij nepotrebno, saj bodo na ta način vzpodbudili dohodninske davčne zavezance, da bodo sedaj svoj del dohodnine namenili izbrani nevladni organizaciji (športnim klubom, kulturnim ustanovam, gasilcem, dobrodelnim ustanovam, političnim strankam, sindikatom, verskim skupnostim in mnogim drugim).

Za lažje razumevanje celotne zadeve, je v nadaljevanju predstavljen tekst 28. člena Zakon o nevladnih organizacijah, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 21/18, z dne 30.03.2018. Določbe 28. člena, kateri je naveden v nadaljevanju, so se na podlagi 39. člena istega zakona, pričele uporabljati 01.01.2019. Tekst tega člena glasi:

»28. člen

(sklad za razvoj nevladnih organizacij)

(1) Ustanovi se proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki je namenjen financiranju projektov in programov iz osme in devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.

(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:

– sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in

– druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.

(3) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se prenesejo na sklad za razvoj nevladnih organizacij ob začetku leta, upoštevajoč vse odločbe o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem letu.

(4) Sklad za razvoj nevladnih organizacij se ustanovi za nedoločen čas, z njim upravlja ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, ki tudi razpolaga s sredstvi tega sklada. Ministrstvo izbere prejemnike sredstev sklada na javnem razpisu najmanj enkrat letno.«

V nadaljevanju je naveden še prvotni tekst zakona o dohodnini, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 117/06, z dne 16.11.2006:

»X. NAMENITEV DELA DOHODNINE

142. člen

(namenitev dela dohodnine za donacije)

(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

(2) Za splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih Uradni list Republike Slovenije Št. 117 / 16. 11. 2006 / Stran 12301 ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava.

(3) Vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu.«

Tako je veljalo 13 let. Danes veljavni tekst 142. člena Zakona o dohodnini, katerega povzemam v nadaljevanju, se uporablja od 01.01.2020. Sprememba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije številka 66/19, z dne 05.11.2020.

»X. NAMENITEV DELA DOHODNINE

142. člen

(namenitev dela dohodnine za donacije)

(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij.

(2) Upravičenci do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

(3) Za nevladne organizacije po drugem odstavku tega člena se štejejo tiste nevladne organizacije, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu.

(4) Za politične stranke, reprezentativne sindikate ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti po drugem odstavku tega člena se štejejo subjekti, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, reprezentativne sindikate oziroma versko svobodo, status politične stranke, reprezentativnega sindikata oziroma registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(5) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, pristojna za vodenje Evidence nevladnih organizacij v javnem interesu, Finančni upravi Republike Slovenije brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz te evidence, potrebne za namene priprave in objave seznama upravičencev do donacij.

(6) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo, pristojen za vodenje Registra cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ter organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, pristojen za vodenje Registra strank, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz teh registrov, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(7) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, pristojen za odločanje o reprezentativnosti sindikatov, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(8) Vlada določi podrobnejši način izvajanja tega člena in določi seznam upravičencev do donacij po tem členu.«

Če ste pozorno prebrali tekste 28. člena zakona o nevladnih organizacija in tekst 142. člena danes veljavnega zakona o dohodnini, ste lahko ugotovili kontradiktornost. Po zakonu o nevladnih organizacijah se sredstva dohodnine namenijo v sklad za razvoj nevladnih organizacij od 01.01.2019. Določbe danes veljavnega 142. člena zakona o dohodnini, ki določa, da so upravičenci nevladne organizacije (drugi odstavek) in so se pričele uporabljati 01.01.2020, to je eno leto po tem, ko bi ta dohodnina sploh šla v sklad za razvoj nevladnih organizacij, pa sploh ne vsebuje določbe, da se nerazporejena dohodnina vplača v sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Zaključek

Ob koncu bi izpostavil še najbolj pomembno zadevo. Zvišanje odstotka dohodnine, ki se lahko nameni nevladnim organizacija iz 0,5 % na 1,0 % in črtanje določbe 28. člena zakona o nevladnih organizacijah:

(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:

sem predlagal jaz, kot predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, in ne SDS ali Janez Janša, kot danes navajajo mnogi slovenski mediji in predstavniki nekaterih nevladnih organizacij. O tem obstajajo dokazi, saj sem posredoval pisne predloge s popravki členov. Poleg tega sem te predloge predstavil na tiskovni konferenci 16.09.2020, prav tako pa se tekst predlaganih sprememb z obrazložitvijo posredoval novinarjem, ki so me prosili, da ga posredujem. Zato jim predlagam, da preberejo točko 20, ki glasi:

Zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 % na 1,0 %.

Razna društva in druge ustanove imajo težave s financiranjem svojih dejavnosti. Leta 2007 je bila uvedena sprememba v dohodninski zakonodaji, po kateri se je lahko vsak davčni zavezanec odločil, da največ 0,50 % od zneska njegove letne dohodnine nameni za te namene. S ciljem, da bi upravičencem omogočili pridobitev višjega zneska prihodkov iz tega naslova, predlagamo zvišanje tega odstotka iz 0,5 % na 1,00 %. Predlagamo, da se v zakonu določi, da v kolikor se dohodninski zavezanci ne odločijo za namenitev tega odstotka upravičenim subjektom, potem ta znesek dohodnine ostane v proračunu.

Predloge Strateškega sveta sem predstavil tudi šestim poslanskim skupinam v Državnem zboru Republike Slovenije in nekaterim gospodarskim združenjem oziroma organizacijam.

Namen tega predloga je razviden iz predhodnega teksta, to pa je, da se ne more dohodnina, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, temveč so jo pustili v proračunu, deliti nevladnim organizacijam, ki lahko to dohodnino prejmejo tako, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo svoj del dohodnine. Verjamem, da to zahteva veliko dela in da obstoji nevarnost, da jim vsi dohodninski davčni zavezanci ne bi želeli nameniti svoj del dohodnine, toda, to je edini pošteni način. Dohodnina je na razpolago, toda za to je potrebno še kaj narediti, to je prositi dohodninske davčne zavezance. Očitno je veliko lažje spisati novi zakon in preko zakona vzeti to nerazporejeno dohodnino. Ali je to pravilno in pošteno do tistih nevladnih organizacij, ki nimajo dostopa do teh sredstev, pa je drugo vprašanje.

Zaradi tega je že prav smešno, da je za vsak predlog kriv Janez Janša ali SDS. Za ta predlog ni kriv ne Janez Janša in ne SDS, temveč jaz – Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta in oseba, ki ni član nobene politične stranke. Namen tega predloga je bil le eden, da bi vse nevladne organizacije prejele dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine in da bi se opozorile na to, da je na razpolago še dodatnih 5 milijonov nerazporejene dohodnine, katero si sedaj deli 19,27 % (5.394 od 27.994) iznajdljivih nevladnih organizacij.

Mag. Ivan Simič

Prispevek je bil najprej objavljen na Simičevem blogu in ga povzemamo s privolitvijo avtorja.

The post Mag. Ivan Simič o dohodonini za vse nevladne organizacije, ne zgolj izbrane: Kriv sem appeared first on skandal24.si.

Totalitarni pozivi iz novinarskega ceha: Laži in sumljivi davčni manevri njihovih članov jih ne motijo, skušajo vplivati na sodišče

User One — Sat, 26 Sep 2020 11:37:52 +0000

Totalitarnim težnjam delu slovenskega medijskega prostora ni videti konca. Včeraj so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), katerega predsednica je Petra Lesjak Tušek, v javnost poslali zapis, v katerem so napadli boj ddr. Roka Snežiča zoper laži, ki so jih v zapisih o njem objavljali Vesna Vuković, Primož Cirman in Tomaž Modic. Snežič je, spomnimo, krenil po demokratični poti in vložil zasebne tožbe zoper avtorje. Snežič je laži našel v več zapisih omenjenih, zato je sprožil dvanajst postopkov.

Posnetek strani DNS.

Društvo novinarjev Slovenije, član upravnega odbora katerega je tudi Cirman, ki je tako društvo uporabil za svojo osebno korist, je včerajšnji zapis končalo s totalitarnim pozivom sodišču, naj “pregon zavrže,” kot je razvidno iz priloženega posnetka strani zapisa, objavljenega na spletni strani DNS.

Snežič, ki je že pred časom za naš portal dejal, da se srečanja s pisci na sodišču veseli, je, ko smo ga vprašali, kako komentira zapis DNS, dejal: “Društvo novinarjev Slovenije sodišču diktira, naj pregon zoper člane njihove sekte zavrže. Če bi se to zgodilo, bom razočaran, da pri nas pravosodju vlada globoka država.”

O vloženih kazenskih ovadbah in povezavah Vukovićeve z vidnimi predstavniki globoke države je v začetku avgusta spregovoril za naš portal. Članek je dostopen na spodnji povezavi.

Davčni strokovnjak Snežič je sicer pred časom opozoril na dvomljivo poslovanje Vukovićeve, Cirmana in Modica in izračunal, da so v Sloveniji ustvarili davčno oazo, ko so v štirih letih mimo davčne blagajne spravili kar 151.200,00 evrov. Več v članku na povezavi.

Nekaj dni kasneje je davčni strokovnjak Ivan Simič opozoril še na eno podjetje, ki ga, kadar ne piše o Snežiču, vodi Vukovićeva, in posluje na enak, davčno vpršljiv način. Doživel je izbris in blokado, o čemer smo poročali na povezavi.

In medtem ko DNS finančne stranpoti njihovih funkcionarjev očitno ne ganejo, so bili pred slabima dvema letoma podaljšana roka politike Marjana Šarca, ko je skušal medijsko krajino osiromašiti za pluralnost in finančno uničiti sebi nenaklonjene medije.

Zanimivo, medij, za katerega pišejo Cirman, Vukovićeva in Modic, danes na naslovnici promovira Šarca. In Šarec na omrežju Twitter promovira ta medij.

The post Totalitarni pozivi iz novinarskega ceha: Laži in sumljivi davčni manevri njihovih članov jih ne motijo, skušajo vplivati na sodišče appeared first on skandal24.si.

Cenzurirano: Kaj je Ivan Simič napisal o Vesni Vuković in Primožu Cirmanu, da je doživel izbris in blokado

User One — Thu, 03 Sep 2020 04:50:24 +0000

Ironija, portal, ki so ga lansirali letos, so poimenovali Necenzurirano, na njem pa so v sredo, 2. septembra letos, cenzurirali zapis davčnega svetovalca in člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) Ivana Simiča. Simič je v zapisu pod člankom, ki sta ga podpisala Primož Cirman in Vesna Vuković, opozoril na poslovanje podjetja, ki ga je ustanovila Vukovićeva.

Simičev odziv pod članku, ki je bil izbrisan, v celoti objavljamo v spodnjem okvirju.

Spoštovana ga. Vesna Vuković in g. Primož Cirman!

Za vaju dva ni nič novega, da zapisujeta neresnice, sploh, ko napišeta karkoli v zvezi z mano. Grem po vrsti. Nikoli nisem predlagal zamenjavo Petra Jenka, saj sva z njim odlično sodelovala. Peter Jenko ni nikoli povedal, da bodo z okrepljenim nadzorom sive ekonomije pobrali dodatnih 74 milijonov evrov na takratnih 160 milijonov evrov. Kolikor vem je to bila navedba takratnega finančnega ministra g. Andreja Bertonclja. Peter Jenko je v eni od svojih izjav, ki jih bosta vidva kot raziskovalna novinarja našla brez težav. povedal, da tega zneska ni možno dodatno pobrati. Zato vama predlagam, da pregledata letna poročila Fursa za zadnjih pet let in pogledata koliko dodatnega davka odmeri, ne pobere, Furs. Med tema dvema pojmoma je velika razlika.

Glede nezakonitih davčnih pregledov nekaterih finančnih inšpektorjev pišem veliko in to zmeraj podkrepim z dokazi. Torej, zakaj se to sploh dogaja? Zakaj nekateri finančni inšpektorji zlorabljajo svoj položaj bi lahko preverila vidva.

Moj bruto honorar sta pravilno zapisala, manjka le še dodatek, da to pomeni cca neto cca 2.000,00 EUR (dohodnino plačujem po visoki stopnji), kajti jaz ne morem zaračunavati preko statusa samostojnega podjetnika, s 4 % dohodnino, kot to počneta vidva, temveč plačujem dohodnino po 10 X višji stopnji kot vidva. Ker imam zmeraj na zalogi kaj o vaju dveh, me zanima kakšen je namen družbe SEE M. & C. d.o.o., katere ustanoviteljica je bila Vesna Vuković, ki je nato lastništvo družbe prenesla na osebo, ki v Celju stanuje v sosednji stavbi kot Primož Cirman. Verjetno zgolj slučaj. Tisto, kar je zanimivo pri tej družbi je dejstvo, da je ta družba leta 2019 ustvarila 81.235,60 EUR čistih prihodkov in 80.778,94 EUR odhodkov, da je po plačilu davka v znesku 86,60 EUR čisti dobiček znašal zgolj 369,21 EUR. Ob tem je potrebno poudariti, da to podjetje, katerega direktorica je Vesna Vuković nima zaposlenih. Torej, kako podjetje, ki nima zaposlenih zasluži več kot 81 tisoč evrov in nato za ves znesek prejme račune za storitve. Najverjetneje nekdo izdaja račune kot normiran s.p. Kaj pa je namen tega podjetja? Mogoče zaračunavanje tekstov? Zato bi bil čas, da se Furs poigra s temi primeri, saj zadeve identično potekajo tudi na družbi Providentia d.o.o., ki je lastnica tega portala. Mnoge nas zanima, zakaj je novinarjem dovoljeno to, kar ni drugim.

Pozdrav obema in veliko uspeha pri vajinem delu vama želi. Pa seveda več resnice v vajinih člankih.

Ivan Simič

To pa sploh ni edino podjetje Vukovićeve, v davčne manevre katerega davčni strokovnjaki dvomijo. Davčni svetovalec ddr. Rok Snežić je pred časom analiziral delovanje podjetja Providentia, ki izdaja portal, na katerem opravljo cenzuro, in analizo sklenil z ugotovitvijo: “Ko pogledamo te njihove davčne mahinacije je jasno, da njim zaradi visokih slovenskih davkov ni potrebno iti v BiH, saj so si davčno oazo ustvarili kar v Sloveniji.” Analiza je v celoti dostopna na spodnji povezavi.

Snežić je sicer zaradi pisanja neresnic zoper Vukovićevo in Cirmana vložil že vrsto kazenskih ovadb. Pred točno mesecem dni, 3. avgusta letos, pa je za naš portal eksluzivno pojasnil, zakaj se veseli srečanja z Vukovićevo. In kje.

Kako je ostal Simič blokiran s svojo platjo zgodbe, ki je Vukovićeva in Cirman očitno niti nista skušala preveriti, pa je opisal na blogu svojega podjetja.

The post Cenzurirano: Kaj je Ivan Simič napisal o Vesni Vuković in Primožu Cirmanu, da je doživel izbris in blokado appeared first on skandal24.si.