0 Deljenj 930 Ogledov

Mag. Ivan Simič: “Preoštro za Oštro?”

3. October, 2021 15:58
930 Ogledov

Z dovoljenjem mag. Ivana Simiča objavljamo zanimivo dopisovanje, ki ga je objavil na svojem blogu. Analize enega največjih davčnih strokovnjakov v državi je zanimiv prikaz delovanja medijev, na katerega smo pred časom opozorili že v primeru novinarjev spletnega portala necenzurirano.si, ki so v Sloveniji s spretnim manevriranjem ustvarili davčno oazo, kakršne radi očitajo drugim. Članek objavljamo na dnu strani.

Spodaj navedeni tekst in vprašanja Maje Čakarić, novinarke in urednice družbenih medijev pri spletnem portalu Oštro – www.ostro.si/si/ljudje sem prejel v sredo, 29. 9. 2021. Kot je razumeti, naj bi bila novinarka zaposlena pri tem spletnem portalu, toda to verjetno ne drži, saj kot izhaja iz podatkov na https://www.ajpes.si/podjetje/Maja_Cakaric_s.p.?enota=717486&EnotaStatus=1 ima imenovana status samostojne podjetnice in je mogoče prekarna delavka, ki najverjetneje plačuje dohodnino od svojih dohodkov po reducirani offshore 4-odstotni stopnji, kar žal ni omogočeno vsem. Potem ta ista novinarka raziskuje, zakaj nekateri ustanavljajo podjetja v tujini. Dvoličnost brez primere.

Na spletni strani www.ostro.si/si/ljudje lahko preberemo, da je Maja Čakarić po izobrazbi literarna komparativistka, honorarno in nato poklicno pot pa je opravljala v različnih medijih, najdlje na Delu, najprej kot avtorica reportažnih besedil in intervjujev, nato pa predvsem kot (so)urednica Delovega spletnega portala. V tem času je sodelovala tudi pri mednarodnem preiskovalnem projektu panamski dokumenti, za katerega je s kolegi prejela stanovsko novinarsko nagrado.

Kot lahko preberemo, je prejela stanovsko novinarsko nagrado za sodelovanje pri mednarodnem preiskovalnem projektu panamski dokumenti, v zvezi s katerimi so o meni napisali vrsto neresnic, čeprav so nekateri novinarji avtorje neresnic opozarjali na to. Nadalje je takratna odgovorna voditeljica objave panamskih dokumentov napovedala, da bodo objavili imena vseh Slovencev, ki so jih našli v teh dokumentih. Na koncu so objavili le nekaj imen, meni, ki sploh nisem bil v njih, pa so novembra 2017 namenili dve celotni strani v časopisu Delo. Ostala imena naj ne bi objavili, ker naj bi prejeli plačilo za neobjavo. Ne vem, kaj je res, toda to so govorice, ki so se razširile konec leta 2017. To je še do danes ostalo skrivnost, ki bi jo novinarji, ki se zavzemajo za resnico, morali odkriti in razkriti, saj je transparentnost osnova poštenega poročanja, ki ga kot raziskovalni novinarji zagovarjajo. Poleg tega naj bi, tako trdijo nekateri, do vseh informacij prišli na ta način, da je nekdo ukradel te dokumente. Tako se govori, ne vem pa, kaj je res.

Na spletni strani https://www.ostro.si/si/center lahko še preberemo, da je:

»Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, je nastal iz zavedanja, da se prostor za kakovostno novinarstvo nezadržno krči. Klasični mediji v številnih državah so ujeti v centrifugo interesnih skupin, neustreznih poslovnih modelov, prosjačenja za klike in nenehnega proizvajanja šokantnih zgodb. Občinstvo je o novinarstvu izgubilo že skoraj vse iluzije in mnogi medije zavračajo kot del problema – ker to tudi so.

Toda novinarstvo še nikoli ali pa že dolgo ni bilo tako potrebno, kot je potrebno prav zdaj, v času lažnega informacijskega izobilja in hkratnega razkroja demokratičnih načel. Kdo bo nadziral centre moči, če bodo vsi mediji postali krvoločni klikfehtarji in vsi novinarji utrujeni delavci za tekočim trakom dnevnih novic? Kdo bo pazil na preglednost javne porabe, kdo bo gledal pod prste funkcionarjem, kdo bo sledil kriminalu najrazličnejših vrst čez meje nacionalnih držav?

Ne, Oštro ni čarobna rešitev za to zapleteno in škodljivo situacijo, a je vsekakor boljša od statusa quo.

Oštro goji preiskovalno in podatkovno novinarstvo, uveljavlja pravico vedeti kot eno od temeljnih človekovih pravic, širi novinarsko znanje in prispeva k vzgoji prihodnjih generacij novinarjev.

Preiskuje teme v javnem interesu prebivalcev jadranske regije (Slovenije, Hrvaške, Italije) in njene soseščine.

Oštro je bil ustanovljen 30. marca 2018 in je delo v teku.«

Kot vidimo, je Oštro ustanovljen 30. 3. 2018, to pa je ravno po tistem, ko naj bi morala, tako moji viri, Anuška Delić, zaradi pisanja neresnic o meni zapustiti časopisno hišo Delo. Vprašanje torej je, kako lahko nekdo, ki naj bi izgubil službo ali honorarno delo zaradi pisanja neresnic, sploh trdi, da se bojuje za resnico. Vsaj tako je razumeti njihov predhodno citirani tekst z njihove spletne strani www.ostro.si

Od novinarke Maje Čakarić sem prejel elektronsko pošto s tekstom in vprašanji, na katera sem odgovoril in sem jih danes, v nedeljo, 3. 10. 2021, posredoval novinarki. Istočasno sem vsa njena vprašanja in moje odgovore objavil na mojem blogu, predvsem zaradi tega, da ne bo dvoma o tem, kakšni so moji odgovori, saj moje izkušnje z novinarji spletnega portala Oštro kažejo na to, da potem uporabijo le tekst, ki jim ustreza.

Ne bom zahajal v to, kako je novinarka prišla do dokumentov, ki so podlaga za njena vprašanja, saj gre za poslovno dokumentacijo pravnih in fizičnih oseb, o katerih sprašuje. Upam le, da ne gre za ukradene dokumente. Sam z odgovarjanjem na vprašanja nimam nobenih težav, zato tudi vse objavljam na svojem blogu, pričakujem pa, da bom, če bodo pisali o zadevah, ki niso predmet dosedanjih vprašanj, prejel dodatna vprašanja. Prav gotovo pa si pridržujem pravico, da bom, če bo treba, tudi sam zastavil kakšna vprašanja, ki se nanašajo na družinsko poslovanje Anuške Delić v evropskem offshore središču, to je v Luksemburgu.

Novinarki se opravičujem, ker smo tudi njena vprašanja lektorirali.

Moji odgovori so podani v okrepljenem in poševnem tekstu.

From: Maja Čakarić <[email protected]>
Sent: Wednesday, September 29, 2021 2:23 PM
To: Ivan Simič <[email protected]>
Subject: novinarska vprašanja – Oštro

Vprašanja novinarke

Spoštovani gospod Simič!

Sem novinarka portala Oštro.si in vas vljudno prosim za pojasnila k spodnjim vprašanjem.

1. Iz dokumentov, ki smo jih videli, je razvidno, da je leta 2014 podjetje Simič in partnerji izvajalo računovodske storitve za slovensko podjetje Bonanza Europe, d.o.o., ki je bilo podružnica JFC Group Holding (BVI) Ltd.

Po podatkih urada za preprečevanje pranja denarja je podjetje Bonanza Europe v letih 2011 in 2012 nakazalo skupno 3,45 milijona evrov na račune podjetij I.N.T Charterlink Limited iz Cipra, Larcom Global Ltd. iz Britanskih Deviških otokov in Tradement Ltd. iz Britanskih Deviških otokov.

Londonsko visoko sodišče je leta 2018 v primeru JSC BM Bank V Kekhman and others ugotovilo, da so bila podjetja I.N.T Charterlink Limited, Larcom Global Ltd. in Tradement Ltd. del sheme, po kateri je ustanovitelj JFC Group Vladimir Kekhman oškodoval banko JSC BM (Moskovska banka) za 135 milijonov dolarjev. JFC Group je namreč prihodke od prodaje sadja preusmerjal na omenjena podjetja, s čimer je razvrednotil zavarovanje 140 milijonov dolarjev vrednega posojila in oškodoval banko.

a)    Od kdaj do kdaj je podjetje Simič in partnerji urejalo računovodstvo za podjetje Bonanza Europe?

Podjetje Bonanza Europe je prišlo k podjetju Simič & partnerji aprila 2011, in to po zaprosilu odvetnice, ki jih je zastopala v kazenskem postopku, ki se je aprila 2011 začel voditi zoper navedeno podjetje. Z vodenjem poslovnih knjig je družba Simič & partnerji pričela takoj po prihodu, to je maja 2011 in jih še zmeraj vodi. Po vseh teh letih je dokazano, da je podjetje poslovalo zakonito in da ni bilo nič narobe. O tem sem pisal v reviji Denar. Podjetje obstaja še danes, nima nobenih obveznosti do države ali kogar koli drugega in ni v nobenem postopku. Kolikor mi je znano, je pred začetkom prodaje banan v Sloveniji znana mednarodna revizorska družba konec leta 2010 opravila finančno analizo prodaje banan v Sloveniji in celotni jadranski regiji. Torej, šlo je za resen projekt.

b) Kakšen je bil namen nakazil I.N.T Charterlink Limited, Larcom Global Ltd. in Tradement Ltd.?

Kolikor vem, je šlo za plačilo kupnin za banane, ki jih je Bonanza Europe kupila od navedenih družb. To so bili njeni dobavitelji. Vse te zadeve je urejala družba JFC Group Holding, ki je bila takrat 95-odstotni lastnik deleža v družbi Bonanza Europe. Vseh 52 nakazil v skupnem znesku 3.519.462,00 evrov v času od 27. 12. 2011 do 6. 6. 2012 je  objavljenih na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-preprecevanje-pranja-denarja/o-uradu-za-preprecevanje-pranja-denarja/sektor-za-sumljive-transakcije/. Vse je transparentno.

c) 3,45 milijona evrov, kolikor je Bonanza Europe v letih 2011 in 2012 nakazala omenjenim trem podjetjem za več kot dvakrat presega prihodke Bonanza Europe v teh dveh letih. Kaj je bil izvor sredstev za ta nakazila?

Vse je razvidno iz obeh letnih poročil (2011 in 2012) družbe Bonanza Europe. Nič ni nenavadno, le razumeti je treba bilance.

d) Ali ste vedeli, da je ustanovitelj skupine JFC Group, Kekhman, s preusmerjanjem nakazil po teh treh podjetjih oškodoval banko JSC BM?

Ne. Tega gospoda ne poznam in ne vem, kaj je počel. Vem le, da je Bonanza Europe prejela račune za banane od teh treh družb, ki so očitno bile dobaviteljice banan. Če si vzamete malo več časa in pregledate vsa nakazila na prej navedeni spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja, boste našli še več nakazil raznim drugim dobaviteljem banan, ki jih še danes izvajajo slovenska podjetja. Plačila dobaviteljem blaga niso nič nenavadnega in niso prepovedana.

e) V podjetju Bonanza Europe je Skupina Simič in partnerji leta 2017 prevzela 50-odstotni delež, februarja letos pa 100-odstotni delež. Od februarja letos sta direktorja podjetja sinova Ivana Simiča, Gal in Jon Simič. Zakaj je Skupina Simič in partnerji prevzela delež v tem podjetju? Kakšni so načrti skupine s tem podjetjem v prihodnje?

Družba Skupina Simič & partnerji je 50-odstotni delež v družbi Bonanza Europe prevzela 5. 1. 2017, in to po sodni izključitvi prejšnjega družbenika, to je družbe JFC Group Holding. Družba JFC Group Holding je bila iz družbe Bonanza Europe izključena kot družbenik s pravnomočno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani 26. 10. 2016. Delež je bil prevzet zaradi tega, ker smo takrat ocenili, da gre za dobro naložbo. Družba Bonanza Europe je bila v postopku s pravnimi sredstvi zoper odločbo Fursa in sam sem ocenil, da gre za nezakonito odločbo in da bo družba Bonanza Europe v tem davčnem postopku uspela. To se je tudi zgodilo. Družba Bonanza Europe je leta 2020 prejela vrnjen ves plačani davek po nezakoniti odločbi Fursa in še dodatno pripadajoče zamudne obresti. Naša ocena, da bo šlo za dobro naložbo, se je tako uresničila. Furs je na koncu izdal sklep o ustavitvi davčnega postopka, tako da ta družba danes nima več nobenih obveznosti do države in tudi ne terja državo. Letos februarja je Skupina Simič & partnerji kupila še preostali 50-odstotni delež in je zdaj edini družbenik družbe Bonanza Europe. S to družbo trenutno nima nobenih načrtov. Je lep spomin na uspešno rešen davčni postopek.

f) Milan Božičevič Ježovnik, ki je bil med letoma 2010 in 2021 direktor in manjšinski lastnik podjetja Bonanza Europe, se je že med leti 2009 in 2011 ukvarjal z uvozom banan. Kot je v sodbi leta 2018 zapisalo evropsko sodišče, je sadje prodajal romunskim podjetjem, ki so imela značaj neplačujočih gospodarskih subjektov (t. i. »missing traders«), podatki iz uvoznih deklaracij pa se niso skladali s podatki na računih.

Čudi me, da niste povzeli celotne sodbe, ki je objavljena na spletni strani https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=BC521461FCE1458915CF70913C631505?text=&docid=207005&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3214299, sploh pa njenega zaključka, kajti ta sodba z dne 25. 10. 2018 je bila tista sodba, na podlagi katere je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije vrnilo zadevo v ponovni postopek upravnemu sodišču, to pa Fursu in Furs je v ponovnem postopku ugotovil, da ni bilo nobenih nepravilnosti. Podjetje Bonanza Europe in Milan Božičevič sta prejela vrnjen ves že plačani davek skupaj z zamudnimi obrestmi (več sto tisoč evrov). Šlo je za nezakonito postopanje Fursa, kar je potrdilo evropsko sodišče, podjetje pa je za to dokazovanje izgubilo osem let. O vsem tem sem pisal v reviji Denar. Glede na navedeno vam predlagam, da ste pri citiranju sodb evropskega sodišča bolj pazljivi in jih ne prilagajate svojim potrebam.

g) Ali se je podjetje Simič in partnerji zavedalo poslovne preteklosti Božičevič Ježovnika in s tem povezanega tveganja za morebitno pranje denarja ali utajo davkov po podjetju, za katerega ste izvajali računovodske storitve?

Milan Božičevič Ježovnik nima nobene slabe poslovne preteklosti, saj je v vseh postopkih dokazano, da je nedolžen oziroma, da ni naredil nič narobe. To sem ocenil že na samem začetku, to je aprila 2011. Vprašanje je le bilo, kdaj nam bo to uspelo dokazati, čez tri, pet, sedem ali več let. Svojim strankam sem se zmeraj posvetil v celoti in če je stranka želela, smo vztrajali do konca. Ježovnik je bil ena od njih. Na koncu smo dokazali, da ni šlo ne za utajo davkov in ne za pranje denarja. Me pa preseneča, da s takšno lahkoto posameznikom pripisujete utajo davkov in pranje denarja. Podobno kot je to novembra 2017 storila Anuška Delić, ko me je s podobno lahkoto uvrstila v panamske dokumente, kjer me nikoli ni bilo. Očitno je to vaš način dela in to je le dokaz, kako lahko novinarji zlorabite svoj položaj in javnosti posredujete svojo (ne)resnico. Pa čeprav gre za raziskovalne novinarje. Ne bi bilo slabo, če bi prej počakali na pravnomočnost vseh postopkov in šele potem nekoga obtoževali davčne utaje in pranja denarja.

Milan Božičevič Ježovnik je dokazal, da ni naredil nič narobe, da je posloval v skladu s predpisi in da je šlo za nezakonite postopke države do njega, za katere pa ni nihče odgovarjal. On je poslovnež, ki se mu je zgodila velika krivica, je veliko pretrpel zaradi nezakonitega postopka, kar je potrdilo tudi evropsko sodišče. Res je, da je na koncu vse bilo poplačano v vračilom visokega zneska glavnice in visokega zneska pripadajočih zamudnih obresti, ki jih je plačal državni proračun oziroma davkoplačevalci. Žal pa nihče ne more poplačati vseh težav, ki jih je vsa ta leta imel. Zdaj, ko je vse zaključeno, pa vi objavljate zadeve, ki so stare deset let in za katere je že pravnomočno dokazano, da ni bilo nič narobe in to pred sodnimi in davčnimi organi. Zakaj to počnete? Za mene boste dobre raziskovalne novinarke, ko boste res odkrile kaj novega, to je tekočega, z lastnim delom, ne pa z izmenjavo dokumentacije, za katero se sumi, da je bila pridobljena na nezakonit način.

2.  Želim se nasloniti tudi na dokumente slovenskega specializiranega državnega tožilstva o preiskavi domnevno slovensko-bosanske mreže, ki naj bi bila uporabljena za pranje denarja in utajo davkov. V dokumentu so navedene tudi lastniške povezave članov družine Vuk (Romana, Mirana, Dominika in Monike) s podjetji na Cipru in na Slovaškem.

Specializirano državno tožilstvo je denimo razkrilo, da sta bila dejanska lastnika podjetja M.E Nominees, registriranem na Cipru, Roman (50 odstotkov) in Miran Vuk (50 odstotkov), ki je nato svoj delež leta 2011 prenesel na Dominika (25 odstotkov) in Moniko Vuk (25 odstotkov). Da je M.E Nominees povezana z Vuki, kaže tudi dokument, ki naslov podjetja M.E Nominees postavlja v Hrastovec 130, kjer je bil prijavljen Miran Vuk.

Ne vem, od kod specializiranemu državnemu tožilstvu informacija, seveda če drži vaša navedba, da sta bila brata Vuk dejanska lastnika podjetja M.E Nominees, ker to ne drži. Ustanovitelj in lastnik tega podjetja je danes odvetniška družba Eliades & partners, prej pa je bil odvetnik Marios Eliades, ki se je upokojil. Gre za standardno obliko Nominee družb, ki so na Cipru zakonsko urejene in so pogoste. Gre za pravno urejene subjekte, ki svojim strankam ponujajo izvajanje administrativnih zadev, vse v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje teh družb. Te družbe morajo imeti posebno licenco in so v lasti pravnih ali fizičnih oseb, ki so odvetniki ali revizorji. Vse to bi lahko preverili na Cipru, saj kolikor vem, sodelujete s ciprskimi novinarji.

Specializirano državno tožilstvo je ugotavljajo tudi dejanska lastništva članov družine Vuk v podjetjih, kot so Powerlight Enterprises Limited, Yezora Holdings Limited, Cysc Services Limited, posredno pa tudi Ayiaco Holdings Limites.

Navajajo, da je Cysc services (katerega formalni lastniki so Roman Vuk, Dominik Vuk in Monika Vuk) lastnik podjetja z Britanskih Deviških otokov Midnes Trading Limited. Midnes Trading Limited pa je lastnik Ayiaco Holdings Limites s Cipra.

Navajajo tudi, da je M.E Nominees lastnica Powerlight Investments z Britanskih Deviških otokov, kar potrjuje tudi dokument, ki smo ga videli sami. Powerlight Investments pa je lastnica Powerlight Enterprises.

Tako Powerlight Investments kot Yezora, Ayiaco pa posredno po slovaškem podjetju Romis, so kot družbeniki vstopali v podjetje RMV Holding, ki sta ga sprva vodila Miran in Roman Vuk, zdaj pa ga zastopata Roman in Dominik Vuk. Za Yezoro sta po javno dostopnih dokumentih v nekem trenutku bila pooblaščena slovenska državljana.

Nekatera od teh podjetij (M. E Nominees, Powerlight Enterprises, Cysc Services) so bila registrirana pri M. Eliades & Partners. Partnerji te družbe, vključno z njenim ustanoviteljem, vašim znancem in poklicnim kolegom, odvetnikom Mariosom Eliadesom, pa so imeli denimo vlogo direktorjev tudi v družbi Simic Consult Limited.

Družba M. Eliades & Partners je po dokumentih, ki smo jih pregledali, pri Trident Trustu posredovala tudi pri ustanavljanju podjetji s slovenskimi dejanskimi lastniki na Britanskih Deviških otokih. Med njimi je tudi Strongsea Investments Capital, ki je bila v stiku z vami in vašo družbo, njeni lastniki (Lovšin) pa so bili vaša stranka tudi po podjetju STN.

a) Znano je, da ste bili svetovalec Miranu Vuku. Prosim za pojasnilo, od kdaj do kdaj? Zakaj ste prekinili razmerje?

Ne vem, kako je to lahko znano vam, če to ni znano meni. Nisem bil svetovalec Miranu Vuku, sem pa Mirana Vuka, njegova podjetja in tudi družinske člane zastopal v davčnih postopkih. Zastopal sem jih do mojega odhoda v Srbijo in potem po povratku iz Srbije, kjer sem bil direktor srbske davčne uprave.

c)  Ste mu vi za davčnega svetovalca priporočili Roka Snežiča?

Ne, Miran Vuk se je sam dogovoril z Rokom Snežičem. Ne vem, kdo mu ga je predlagal.

d) Ste vi oziroma podjetje Simič in partnerji svetovali tudi članom družine Vuk?

Ne, nisem jim svetoval. Sem jih pa zastopal v davčnih postopkih.

e) Ali držijo ugotovitve državnega tožilstva, da je družina Vuk dejanski lastnik družbe M.E Nominees?

Ne, ne držijo, kar sem vam že predhodno pojasnil.

f) Ste vi kot svetovalec Vuka posredovali pri ustanovitvi družbe M.E Nominees pri M. Eliades & Partners?

Nisem bil svetovalec Vuka in nisem posredoval pri ustanovitvi družbe M.E Nominees, saj so za ustanovitev tovrstnih družb določena pravila, kar sem vam že odgovoril predhodno. Kot izhaja iz ciprskih predpisov, brata Vuk nista mogla biti ustanovitelja družbe M.E Nominees.

g)  Kakšno vlogo ste imeli vi in podjetje Simič in partnerji pri ustanavljanju podjetij na Britanskih Deviških otokih po M. Eliades in Trident Trust? Kakšne storitve ste torej opravljali?

Moj odgovor je pri naslednjem vprašanju.

h)  Ste z družbo M. Eliades & Partners sodelovali poslovno? Kaj pomeni vaša izjava iz leta 2017, da stranko, ki želi ustanoviti podjetje v tujini, ne le na Cipru, temveč kjer koli na svetu, pošljete h kolegom s seznama svetovnega združenja svetovalnih podjetij, katerega člani ste, se pravi Geneva Group International? Kaj to pomeni v primeru sodelovanja z družbo M. Eliades & Partners?

Moj odgovor je še zmeraj identičen kot leta 2017.

i)  Z gospodom Mariem Eliadesom se poznata vsaj od leta 2007. Prosim vas za oceno, koliko strank iz Slovenije ste poslali k njemu od takrat in koliko sta jih on in njegova družba poslal k vam?

Poznava se nekje od leta 2004 oziroma 2005. Odgovor na drugi del vprašanja pa je poslovna skrivnost.

j) Kakšna je vaša trenutna funkcija v podjetju Simič Consult Limited, s katerim SDH ne sme poslovati?

V tej družbi nimam nobene funkcije, sem pa po družbi Skupina Simič & partnerji, ki je 100-odstotni lastnik deleža v ciprski družbi, posredni 88-odstotni lastnik deleža v ciprski družbi, ki je od 10. 5. 2021 v postopku zapiranja, saj ne posluje več in tudi bančni račun je že zaprla. Izbris iz registra podjetij pričakujemo v naslednjih tednih oziroma mesecih, vse odvisno od tega, kdaj bo zadeva prišla na vrsto.

Vljudno vas prosim, da odgovore posredujete do ponedeljka, 4.10. Najlepše se vam zahvaljujem zanje. Za morebitna dodatna vprašanja sem dosegljiva.

Prijazen pozdrav,

Maja Čakarić


Mogoče vas bo zanimalo

Pijani 37-letnik brez vozniškega povzročil nesrečo, sopotnik umrl
Črno
37 Ogledov
Črno
37 Ogledov

Pijani 37-letnik brez vozniškega povzročil nesrečo, sopotnik umrl

User One - 27. October, 2021 11:04

Na regionalni cesti med Lenartom in Ptujem je izven naselja Ločič tovorno vozilo v torek zvečer zapeljalo s ceste. Pri tem je umrl 62-letni sopotnik. Vozil je…

Policija razkriva podrobnosti grozljive nesreče! Kljub takojšnji pomoči je bilo prepozno
Črno
39 Ogledov
Črno
39 Ogledov

Policija razkriva podrobnosti grozljive nesreče! Kljub takojšnji pomoči je bilo prepozno

User One - 27. October, 2021 9:30

Na  gradbišču  viadukta  Glinščica  je nekaj pred 12. uro prišlo do delovne nesreče,  pri  kateri je življenje izgubil 53-letni moški, državljan BiH. Z ogledom so policisti ugotovili,…

Ženska zgorela v stanovanjski hiši
Črno
48 Ogledov
Črno
48 Ogledov

Ženska zgorela v stanovanjski hiši

User One - 27. October, 2021 9:28

Včeraj ob 19.38 uri, je bila Policija obveščena o požaru stanovanjske hiše na območju naselja Anhovo v Občini Kanal ob Soči, kjer se je eni osebi uspelo…

Več iz te kategorije