Viri iz sodne palače o Kanglerju: Kričal je kakih deset minut, kot da je podivjal!

Iz mariborske sodne palače smo izvedeli, da se je pretekli ponedeljek, torej na prvi letošnji februarski ponedeljek, okoli desete ure po hodnikih preiskovalnega oddelaka mariborskega okrožnega sodišča razlegalo kričanje nekdanjega župana Franca Kanglerja. Vir pripoveduje: “Slišalo se je, kot da je podivjal. Kričal je vsepovprek kakih 10 minut!” Ugotovili smo, da je tega dne pri preiskovalni sodnici Alenki Topalovič potekala obravnava, natančneje zaslišanje priče, in to razvpitega mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v letih 2008 in 2009 podpisal vse odredbe zoper Kanglerja in to kljub temu, da se je zavedal, da se s Kanglerjem dobro poznata. Žirovnik je tudi tisti sodnik, ki je lani jeseni ob županskih volitvah razburil javnost, ker je, kot rečejo Štajerci, čagal v štabu Kanglerjevega protikandidata Aleksandra Saše Aresnovića.

Poklicali smo Kanglerja, da bi izvedeli, zakaj je vpil na sodišču, a zadeve ni želel komentirati, potrdil pa je, da je na prvi februarski ponedeljek prisostvoval zaslišanju Žirovanika kot priče. Kar se nam je zdelo nenavadno, saj je sodišče v Murski Soboti, po zaslišanju, ki je potekalo 28. septebra lani pri tamkajšnji sodnici Nataliji Goldinskij, razvpitega Žirovnika iz postopka izločilo. Tu je bil Kangler bolj gostobeseden, dejal je: “Nepojmljivo je, kar se dogaja v Mariboru na sodišču. Pri preiskovalni sodnici Topalovičevi, sem v spis vložil pravnomočen sklep Okrožnega sodišče v Murski Soboti, s katerim je bil izločen sodnik Žirovnik ter prepis zvočnih posnetkov prič Rudolfa Mogeta, Jožefa Jerovška in Željka Vogrina. Mariborska sodnica Topalovič je s svojim ravnanjem pokazala, da ne spoštuje odločitve sodišča iz Murske Sobote, saj je ponovno sklicala zaslišanje prič Jerovška, Mogeta, Vogrina. Sramota, da tako branijo bivšega agenta SDV SFRJ in aktualnega sodnika Žirovnika, kateri zagotovo ve, kaj vse se je dogajalo z odredba v zvezi z mano, saj jih osebno ni podpisal, čeprav je pod odredbo naveden. Po drugi strani pa se na Telekomu čudežno najde odredba, ki jo je podpisal Žirovnik, vendar le-ta ni veljavna, saj je policija kasneje dostavila drugo, ki je ni podpisal Žirovnik. A sodnica Alenka Topalovič teh okoliščin ne želi raziskati.”

Že pred dnevi smo zasledili javni poziv Odbora 2015 predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, naj zaradi nespoštovanja pravnomočnih odločitev drugih sodišč na mariborskem sodišču odredi izredni strokovni nadzor. V odboru postopke zoper Kanglerja – ob političnosti sodnikov kot je Žirovnik, pa četudi v prostem času, vse bolj spominjajo na politično gonjo – primerjajo s povojnimi dachauskimi procesi. Zaskrbljujoča je številka odbora, da naj bi v postopkih, ki potekajo zoper Kanglerja, ugotovil več kot 22 kršitev človekovih pravic. O vseh so redno obveščali državni zbor, Vrhovno sodišče RS, predsednika države, predsednika vlade, pristojnega ministra in sodišča. In ne moremo mimo dejstva, da je bil do imenovanja na mesto slovenskega predstavnika oziroma sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak. In prav on je ves čas opozarjal mariborsko sodišče na kršitve človekovih pravic v zadevi Kangler.

Odgovore zato iščemo pri pristojnih šefih sodne veje oblasti. Na Florjančiča smo naslovili niz vprašanj, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Odgovore iščemo tudi pri predsednici mariborskega okrajnega sodišča Alenki Zadravec. Spomniti velja, da tamkajšnja sodnica Alenka Golčer ni dovolila Kanglerju oziroma njegovi obrambi niti enega dokaznega predloga, niti zaslišanja niti ene priče kot sta nekdanja poslanca Moge in Jerovšek ali Vogrin. Je pa ignorirala ustavnopravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je zapisal, da so s sodnikom Žirovnikom Kanglerju kršili človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pa pravico do obrambe. Zato po njegovem v primeru Kangler ne moremo govoriti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju.

In na tem mestu ne moremo prezreti raziskave pravnikov mlajše srednje generacije Andraža Terška in Jurija Toplaka, ki je leta 2017 pokazala, da se v Mariboru rekordno kršijo človekove pravice. Izsledki študije kažejo, da je verjetnost kršitve človekovih pravic ali ustavnih pravic v Mariboru kar 40 odstotkov večja kot v Ljubljani, štirikrat večja kot v Kopru in šestkrat večja kot denimo v Celju.