Kdo je v resnici razveljavil odločitev, da bo Karavanke gradil najcenejši izvajalec? Ljudje iz kroga SD

Po odločitvi Državne revizijske komisije (DRK) glede gradnje vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke, ki je razveljavila odločitev Darsa, da za gradnjo karavanškega predora izbere podjetje Cengiz Insaat z izkušnjami v gradnji cest in predorov, ki je tudi dalo daleč najcenejšo ponudbo, Nova24TV razkriva, katerih političnih barv so člani DRK.

Nova24TV razkriva, da Državna revizijska komisija, ki naj bi bila neodvisen in samostojen državni organ, to ni. Senat sestavljajo nekdanji občinski svetnik SD, kandidatka na lokalnih volitvah na listi SD in nekdanja generalna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v času ministrice Anje Kopač Mrak, iz SD. Poleg tega pa ne le, da imajo v senatu le politične naveze, njihova članica naj bi bila tudi partnerica izvršnega direktorja v Kolektorju. Petričev Kolektor pa, kot je znano, se na vso moč poteguje, da bi bil izbran kot izvajalec karavanškega predora, saj bi se mu s tem še bolj na široko odprla vrata za predrag 2. tir. Vse to je podobno umazani igri, le da v tej igri kradejo denar, ki ga moramo plačevati državljani.

Tadeja Pušnar, Mateja Škabar in Gregor Šebenik. Trije člani senata Državne revizijske komisije, ki so odločali v primeru druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Vsi, kot rečeno iz vrst SD. A to ni vse. V preteklosti so že izkoristili svoj položaj za izkoriščanje državnega denarja in očitali so jim korupcijo in nemoralne politične povezave.

Ena izmed takšnih je Tadeja Pušnar. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč pred leti ugotovila, da natečaj za delovno mesto na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer je bila Pušnarjeva vodja kadrovske službe, ustreza korupciji. Njen brat Mitja Pušnar je poslal napotilo in da je razpis objavljen po elektronski pošti, v vednost pa sta ga dobili tudi vnaprej izbrani kandidatki, je poročal Siol.net. Ni pa edina z vprašljivo zgodovino, ki sedaj odloča v senatu DRK. V času, ko je bil Gregor Šebenik direktor občinske uprave Brezovica, je protikorupcijska komisija obravnavala sporno poslovanje dveh svetnikov, ki sta zaradi zvez in osebnih povezav prejemala proračunska sredstva. Izgledalo je, kot da jih Šebenik ščiti. In vse to se znova dogaja, le da sedaj v Državni revizijski komisiji. Glede na to, da ima ne nazadnje tudi DRK vpliv na to, kdo bo izvajalec javnih naročil, ki bo plačan iz davkoplačevalskega denarja, so vse naveze z znanimi slovenskimi tajkuni izjemno sporne.

V DRK tudi konflikt interesov

Poleg korupcije in izkoriščanja položaja pa je etično sporno tudi to, da je nekdanja predsednica revizijske komisije Vesna Cukrov kasneje kot odvetnica zastopala ta ista podjetja, o katerih je prej kot predsednica komisije odločala. Tako se je namreč zgodilo leta 2009, ko je bila v senatu DRK, ko je postopek za revizijo zahteval Riko, d.o.o., leta 2013 pa je kot odvetnica zastopala isto podjetje pred svojimi nekdanjimi kolegi v senatu. Pred senatom je zastopala tudi gradbenega tajkuna Stanka Polaniča in njegov Pomgrad, je pa tudi odvetnica GH Holdinga. To je dodatni dokaz, da za tem stojijo politične povezave in ne nazadnje konflikt interesov.

Po pregledu odločb DRK – kdo je bil v senatu, kdo je postopek sprožil in kako so odločali, vidimo vrsto povezav

Postopek za revizijo v primeru Karavank je med drugim zahteval tudi Kolektor Stojana Petriča. Ta ima namreč celo zgodovino zahtevkov za ponovno odločanje za izvajalca. Po podatkih portala Edus-Info je Kolektor (Koling in CPG) od leta 2010 kar 24-krat vložil postopek, saj prvotno ni bil izbran. V več kot polovici primerov je dosegel svoje tako, da je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika in posledično izrinila najugodnejše ponudbe. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Glede na Petričeve naveze to sploh ni presenetljivo. Kolektor se namreč skupaj z podjetjem Riko Janeza Škrabca (ki je tudi član Kučanovega Foruma 21) poteguje za gradnjo karavanškega predora. Tudi on je komisiji stari znanec, saj je od leta 2006 25-krat vložil postopek za revizijo. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Ker se je zgodilo ravno to, da je Kolektor v primeru Karavank izrinil najugodnejšega izvajalca, ko je DRK razveljavila odločitev Darsa za turško podjetje, je nazaj v igro prišel tudi naslednji slovenski gradbeni baron Blaž Miklavčič z GH Holdingom. Tudi njegova naveza z Dejanom Židanom je znana, saj sta bila nekdaj sodelavca v Panviti, kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Od leta 2017 je na DRK vložil zahtevek 5-krat, od tega so mu v treh primerih ugodili. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Stojan Petrič (Kolektor), Janez Škrabec (Riko), Blaž Miklavčič (GH Holding) so znani slovenski tajkuni, s povezavami v sami revizijski komisiji, so eni izmed glavnih zmagovalcev javnih naročil in tudi tokrat na preži za novim plenom. Torej, komu bo uspelo graditi karavanški predor?

Vprašanje je, ali sploh lahko zaupamo takšni komisiji, ki naj bi bila samostojen in neodvisen organ, a ima politične naveze in je v preteklosti, po odločbah sodeč, odločala določenim gradbenikov v prid? Ali imajo druga podjetja sploh možnost, glede na to, da imajo osebne in politične povezave vse več vpliva, da javna naročila dobijo “gradbeni baroni”, ki imajo bistveno višje cene in se tako iz davkoplačevalskega denarja preplačuje projekte. Globoka država je res globoka, saj ji nikakor ne moremo priti do dna.