0 Deljenj 4709 Ogledov

IZ TISKANE IZDAJE: Srbski posli plačani iz žepa slovenskih davkoplačevalcev

28. March, 2018 18:00
4709 Ogledov

Slovenci, ki plačujejo davščine, so molzna krava za srbske posle v Sloveniji, razkriva aplikacija protikorupcijske komisije Erar. Pa ne samo tam, kjer je na delu ljubljanski župan srbskih korenin Zoran Janković. Srbski kulturni center Danilo Kiš, ustanovljen februarja 2010, je v osmih letih iz slovenskega proračuna počrpal 361 tisoč evrov! To je neverjetnih 428,75 bruto minimalnih plač.

Ustanovitelji društva so ljudje, ki jim je to postranski prejemek, večina pa se preživlja ali celo bogati s proračunskimi prihodki, ki prihajajo iz dajatev slovenskih davkoplačevalcev.

Proračunska milijonarja

Društvo so ustanovili: Milica Antić Gaber (žena nekdanjega vidnega politika stranke LDS Slavka Gabra), Aleksanda Banjanac Lubej (novinarka in urednica na javnem zavodu RTV Slovenija), Željko Ćurić (lastnik podjetja O.K. Consulting, ki iz proračuna prejema milijone evrov), Nikola Damjanić (o njegovih milijonskih poslih in povezavah več v nadaljevanju), Petar Damjanić (na omrežju LinkedIn se predstavlja kot vodja projektov v podjetju Stratkom, sicer pa je zastopnik Društva za srbski jezik in kulturo), režiser Dušan Jovanović, bivši predsednik Rotary kluba Ljubljana Barje Branko Matijević, Marko Milosavljević (zaposlen na državni Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani), Dragan Mitić, Svetlana Slapšak (z državne Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in Aleksandra Stanković (s stalnim naslovom v Zrenjaninu, kot svetovalka je po poročanju portala Novinar.de delala na srbski ambasadi v Ljubljani).

Sedež društva je na Parmovi ulici v Ljubljani, delujejo pa prek spletne strani, na kateri je posebej izpostavljeno, da jo podpira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, poleg tečajev srbščine pa se na portalu največ posvečajo migrantom, in to tako, da projekte financirajo razna slovenska ministrstva, od notranjega ministrstva pa tudi do vladnega urada za komuniciranje.

Od ustanovitve leta 2010 je društvo največ denarja neposredno od ministrstev, skoraj 132 tisoč evrov, dobilo od ministrstva za kulturo, 109 od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 75 tisoč evrov od zunanjega ministrstva in devet od notranjega. Deset tisočakov so dobili od Pedagoškega inštituta, osem od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, po pet od zavoda za zaposlovanje in vladnega urada za komuniciranje. A tu se uspešnost ustanovnih članov s 45 tisoč evrov letno podprtega SKC Danilo Kiš, da živijo na račun slovenskega proračuna, šele začenja.

Protestno pismo
SKC Danilo Kiš, ki je nastalo na pobudo predsednika Borisa Tadića, nezadovoljstvo vzbuja tudi v srbski javnosti. Tako je predsednik Slovensko-srbskega kulturno-humanitarnega društva Radovan Milić ob ustanovitvi društva na spletni strani Novinar.de objavil daljšo analizo seznama ustanoviteljev društva, v katerem se je obregnil ob sestavo ustanoviteljev, ki naj bi bili »vidni intelektualci«. Obregnil se je zlasti ob uslužbenko ministrstva Aleksandro Stanković, rotarijca Branka Matijevića in ob do tedaj objavljene zapise Svetlane Slapšak ter zapisal, da center mora obstajati, »a z drugimi ljudmi«. V prvotni sestavi ustanoviteljev je bil tudi pozneje obsojeni paroh Peran Bošković, proti kateremu Milić protestira in se sprašuje, kaj sploh počne, razen tega, da išče materialno varnost in se meša v izbor kandidatov za parlament. Pri tem se sklicuje na članek, po katerem naj bi Bošković obrnil hrbet Jožefu Školču in se obrnil k stranki Zares Gregorja Golobiča. Kot pričajo podatki iz Erarja, je za to odločitev pozneje dobro zaslužil njegov današnji poslovni partner Nikola Damjanić.

 

1,6 milijona evrov
SLOVENSKE PREGOVORE KRIVI ZA SAMOMORE
Na spletni strani Pozitivna psihologija za boljše življenje, kjer po 20 do 25 evrov prodajajo udeležbo na predavanjih, ki jih organizirajo skupaj s Časnikom Večer, se Željko Ćurić med drugim predstavlja kot »doktor medicine, psihiater, psihoterapevt ter soustanovitelj in direktor firme O.K. Consulting, d.o.o., Ljubljana. Večinoma se ukvarja z menedžerji, športniki, pogajalci s teroristi in pripadniki specialnih enot policije.«

Ćurić je ustanovitelj in po podatkih Erarja direktor podjetja O.K. Consulting, družbe za izobraževanje in transformacijski menedžment. Podjetje je imelo zadnja leta od štiri do pet zaposlenih, iz proračuna pa je v 15 letih zaslužilo kar 1,6 milijona evrov, kar pomeni v povprečju okoli 108 tisoč evrov na leto. Največ storitev so opravili za javni zavod Celjske lekarne v skupni višini 156 tisoč evrov, 150 tisoč evrov so zaslužili z javnim zavodom RTV Slovenija, 106 evrov z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. 89 tisoč evrov nakazila so dobili od Zavoda RS za zaposlovanje, po 60 tisočakov pa od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v času ministra Gregorja Golobiča, notranjega ministrstva, Lekarn Ptuj, Zdravstvenega doma Ljubljana, Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Na seznamu proračunskih porabnikov, s katerimi so delali posel, je še vrsta izobraževalnih in zdravstvenih organizacij. Ćurić v javnih nastopih kritizira slovenske navade in komunikacijo in z visoko stopnjo samomorilnosti oziroma dvema samomoroma na dan, ki se zgodita v naši državi, izpostavlja tri slovenske pregovore: »Molk je zlato«, »Kdor molči, desetim odgovori« in »Ne izstopaj«.

 

KUČANOVA SODELAVKA NAPADLA GRIMSA

Svetlana Slapšak, kolumnistka časnika Večer, ki zadnje čase vse pogosteje nastopa na RTV Slovenija, je na domačem naslovu v centru Ljubljane z Božidarjem Slapšakom ustanovila tudi Zavod za balkanske in mediteranske študije in kulturo Ljubljana. Slapšakova je lani v pogovoru za časnik Delo, ki ga lastniško obvladuje tajkun Kučanovega Foruma 21 Stojan Petrič, poslanca SDS Branka Grimsa označila za radikalca. Zaradi nagovora ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je spravila tudi na nadškofa Stanislava Zoreta in slovensko Cerkev: »Nihče ne vpraša nadškofa, zakaj Cerkev ne prepusti vsaj polovice svojega bogastva slovenskim revežem, mladim družinam brez stanovanj in šoloobveznim otrokom do njihove zrelosti. Prava Cerkev bi za več iskrenih vernikov morala poseči globoko v žep.« O parohu Boškoviću, poslovnem partnerju njenega poslovnega partnerja v biznisu Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki je od slovenskih revežev pokasiral že 428,75 minimalnih plač in ki je bil v času pogovora že obsojen zaradi pohlepa in poneverbe, pa Slapšakova ni povedala niti besedice …

 

6 milijonov evrov
TAJKUNOV SODELAVEC V ČUDNI POVEZAVI S PAROHOM

Nikola Damjanić je bil med ustanovitelji SKC Danilo Kiš pri iskanju prihodka v slovenskem proračunu najbrž najbolj uspešen. 7. februarja je na Dalmatinovi ulici 2 v Ljubljani odprl s. p. za poslovno svetovanje PIN Nikola Damjanić, kot zastopnik pa je vpisan Peran Bošković. Gre za razvpito ime; lani so parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću sodili zaradi poneverbe, tožilstvo je zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora, tožbeni zahtevek je znašal kar 800 tisoč evrov. Paroh Željko Lubarda ga je na sodišču obtožil, da je nezakonito živel na veliki nogi in denar vernikov trošil za svoj luksuz, sodišče ga je zaradi poneverbe obsodilo na šest mesecev pogojne kazni zapora. Tudi Peran Bošković je na isti dan in na istem naslovu kot Damjanić odprl s. p. za poslovno svetovanje PIN Peran Bošković. In njegov zastopnik je Nikola Damjanić.

Grega Repovž in Nikola Damjanić

V poslovnih evidencah se poslovna pot Nikole Damjanića tesno prepleta tudi s tajkunom Bojanom Petanom, imenovanim »Golobičeva denarnica« (ime se nanaša na Gregorja Golobiča, predsednika propadle stranke Zares, od katere je, kot bomo videli v nadaljevanju, služil tudi Damjanić, op. p.), in njegovim podjetjem DZS. To ima, dvomimo, da zgolj slučajno, tudi sedež na Dalmatinovi 2, kot prej omenjena s. p.-ja Damjanića in Boškovića. Nikola Damjanić pa sedi v nadzornem svetu družbe DZS, v lastniško mrežo katere spada denimo tudi Marina Portorož, ki jo danes vodi nekdanji šef Sove iz časa Boruta Pahorja Sebastjan Selan. Nikola Damjanić je tudi nadzornik družbe TZS (Tehniška založba Slovenije), večinski lastnik katere je na hrvaškem registrirano podjetje Territorium, katerega lastnik in direktor pa je po lanskem poročanju nekdanjih Petanovih novinarjev Dnevnika Primoža CirmanaVesne Vuković in Tomaža Modica za državni Siol prav Nikola Damjanić. Navedbe delno potrjuje Erar, kjer je Nikola Damjanić naveden kot predsednik nadzornega sveta TZS. Podatkov o ustanoviteljih podjetja, ki je v 15 letih od slovenskih davkoplačevalcev zaslužilo nekaj manj kot 3,5 milijona evrov, v Erarju ni, ampak je v razdelku o ustanoviteljih podjetja zabeleženo le: »Nepopolni podatki oz. varovani osebni podatki.«

Peran Bošković

Damjanić je sicer najbolj znan kot ustanovitelj podjetja, ki meri javno mnenje, Ninamedia. Erar razkriva, da je Damjanić v tem poslu našel pravo zlato jamo za črpanje sredstev iz slovenskega proračuna, saj je v 15 letih samo od neposrednih proračunskih porabnikov (podjetja v državni lasti torej niso všteta), pridobil za več kot 2,5 milijona evrov državnih poslov, kar je v povprečju 169 tisoč evrov na leto. Gre za podjetje, ki je imelo v zadnjih letih v povprečju pet zaposlenih.

Več kot pol milijona je Ninamedia v tem času zaslužila pri Mestni občini Ljubljana, zato tudi ni presenetljivo, da Damjanić tudi kot javnomnenjski komentator navija za Jankovića. Tako je pred državnozborskimi volitvami leta 2014 navijaško ocenjeval, da njegov plačnik še ni rekel zadnje besede: »Zoran Janković ni rekel zadnje besede. Kolikor vem, ima namen dejavno se udeležiti državnozborskih volitev. Kljub vsem težavam, medijskemu linču v teh dveh letih – on je človek, ki ima ustrezen ‘rejting’ in gotovo bo posegel po delitvi kolača na volitvah.« Dobi pa zapis na multimedijskem centru javnega zavoda RTV Slovenija povsem drugačno konotacijo, ko preberemo, kdo je njegova avtorica – podpisana je Saša Banjanac Lubej, ki je z Damjanićem ustanovila Srbski kulturni center Danilo Kiš.

Naročnik tudi Šarčeva prva stranka

O »neodvisnosti« njihovega raziskovanja javnega mnenja pa priča denimo podatek, da je s četrt milijoni evrov na drugem mestu največjih proračunskih naročnikov njihovih meritev državni zbor, kjer so bile njihove naročnice poslanske skupine strank, ki so izginile iz parlamenta, in sicer Pozitivna Slovenija, za katero je kandidiral tudi Marjan Šarec (ki gre letos na volitve s svojo stranko), ali pa so izginile celo s političnega parketa – takšna naročnica Ninamediinih storitev je bila stranka Zares. Sto tisočakov je za storitve Ninamedie iz proračunskega žaklja samo v letih 2003 in 2004 (za tem se nikoli več ni vrnil na oblast) porabil tudi nekdanji predsednik vlade Anton Rop, v času LDS strankarski kolega Slavka Gabra, moža prej omenjene ustanoviteljice Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš. Bojan Petan je bil sicer 14 let predsednik brežiškega občinskega odbora LDS.

[/color-box]

48.000 evrov
PODJETJE PREVZELA KOMIČARKA
V Kopru živeči Dragan Mitić je ustanovil podjetje za trgovino na drobno M.I.T.I.C., leta 2012 pa ga je registriral še za dejavnost umetniškega uprizarjanja. Do leta 2015 je bil tako lastnik kot tudi direktor, potem pa je obe vlogi prevzela komičarka in voditeljica Ana Maria Mitić.

Ana Marija Mitić

Podjetje je v devetih letih od slovenskih davkoplačevalcev ustvarilo 48.457 evrov prihodkov. Prva transakcija iz proračunskega vira je bila zabeležena aprila 2009 s strani Kulturnega centra Semič, največje zneske pa so ustvarili z RTV Slovenija (17 tisočakov), agencijo za okolje (14 tisočakov), zavodom za zaposlovanje (pet tisočakov) in vrsto mladinskih in kulturnih institucij.

20.662 evrov
PREDSEDNIK ROTARY KLUBA
Branko Matijević je bil direktor družbe za poslovno svetovanje Dejavniki Uspeha, ki so ga ustanovili podjetji eSistemi poslovna informatika v lasti Marka Matijevića in Cando21, ki je bilo lani izbrisano iz registra. Erar je pri Dejavnikih uspeha zabeležil transakcije iz proračuna v višini 20 tisoč evrov, približno polovico od zavoda za zaposlovanje in polovico od Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Matijević je bil tudi predsednik Rotary kluba Ljubljana – Barje.

Branko Matijević

Branka Matijevića in Aleksandro Banjanac Lubej povezuje domač naslov v Fužinah, kjer njuni domovanji loči le ena hišna številka. Aleksandra Banjanac Lubej dela na javnem zavodu RTV Slovenija, kjer je urednica oddaje NaGlas. Na spletni strani Mirovnega inštituta jo najdemo tudi kot vodjo projekta z naslovom Reforma državnih v javne televizije v državah v traniziciji in vloga in položaj javnega RTV servisa v Sloveniji, kot sodelavec katerega je deloval tudi Marko Milosavljević.

Marko Milosavljević

Milosavljević ima ob profesuri na državni FDV tudi svoj s. p. za poslovno svetovanje. Najboljši biznis je sklenil z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki mu je maja 2013 nakazalo 9500 evrov. Skupaj je iz proračuna na s. p. zaslužil 11 tisočakov. S poslancem Jankovićeve Pozitivne Slovenije pa sta leta 2010 ustanovila tudi Društvo internacionalni medijski center.

Več iz te kategorije