IZ TISKANE IZDAJE: Slovenci v očeh Avstrijcev drugorazredni narod

Z znižanjem otroških dodatkov bi rada avstrijska vlada Slovence postavila v drugorazreden položaj.

Trend iskanja zaposlitve in višje, spodobne plače v severnejših državah Evrope je med Slovenci popularen že dolga leta in zaenkrat še ne pojenja. Najpogostejša destinacija je v veliki meri kar sosednja Avstrija, kjer je razlika v življenjskem standardu več kot očitna. Za primerjavo in lažjo predstavo, zakaj se več 10 tisoč Slovencev na delo raje ure in ure vozi ali celo preseli svoj dom preko meje v tuje okolje, si poglejmo povprečno plačo v Avstriji in Sloveniji. Slovenski delavec doma mesečno v povprečju prejme 1757 evrov bruto, kar znaša približno 1152 evrov neto, medtem ko si v Avstriji prisluži skoraj enkrat več. Tam povprečna bruto plača znaša kar 3393 evra, neto izplačilo pa se giblje okoli višine 2114 evrov na mesec.

Opravljajo tudi dela, ki so zanje manjvredna

Preko meje vendarle ni vse tako rožnato, kot se na prvi pogled zdi, čeprav je velikokrat bolje, kot pa v Sloveniji. Slovenci so v svojih novih in tujih delovnih okoljih večkrat deležni raznoraznih poniževanj zaradi slovenskega porekla.
Avstrijski sodelavci in nadrejeni jim večkrat naložijo kakšno težko ali umazano delo, za katerega se ne spodobi, da bi ga opravil »več vreden« Avstrijec. Slovenci delo vseeno sprejmejo oziroma obdržijo, saj ga doma ni ali pa je to neprimerljivo slabše plačano. Avstrijci namreč dobro vedo, kakšna je situacija v Sloveniji in južnih ter vzhodnih državah Evropske unije.

Že zgodovinsko drugorazredni
e v času vladavine komunizma so na Slovence gledali vzvišeno in s prezirom, ko so se mnogi čez mejo ponižno vozili po ceneno kavo in pralni prašek, saj takšnih izdelkov na policah jugoslovanskih trgovin ni bilo. Danes, ko smo vsaj glede osnovnih življenjskih potrebščin na enakem nivoju kot ostale evropske države, pa bi severni sosedje radi slovenske delavce v Avstriji ponižali s tem, da bi jim znižali višino prejetih otroških dodatkov. Želja avstrijske politike je, da bi znižali izplačevanje otroških dodatkov v tujini živečim delavcem na raven življenjskega standarda države, iz katere prihajajo. To bi bil hud udarec za več kot 10 tisoč Slovencev, ki si kruh pošteno služijo čez mejo. Ko smo z vstopom v Evropsko unijo bili prepričani, da smo postali ugledni in spoštovani člani druščine evropskih narodov in držav, nam Avstrija z željo po takšnih spremembah prisoli klofuto in pošlje sporočilo, da smo še vedno bližje Beogradu kot Dunaju.

Romana Tomc je prva povzdignila glas nad avstrijskimi željami po diskriminaciji Slovencev.

Proti diskriminatornim željam
A želji po diskriminaciji slovenskih delavcev v Avstriji se je hitro zoperstavila evropska poslanka Romana Tomc, ki je kot prva in edina slovenska političarka povzdignila glas nad avstrijskimi namerami. Skupaj s kolegi iz več držav članic unije je na Evropsko komisijo poslala poslansko vprašanje, v katerem komisijo sprašuje, ali gre pri nižanju otroških dodatkov v tujini živečim delavcem migrantom za načrtno diskriminacijo.
Tomčeva je mnenja, da avstrijska politika s takšnimi dejanji deli državljane Evropske unije na prvorazredne in drugorazredne. Delavci migranti bi bili s to spremembo dvakrat tepeni; trenutno jih najbolj tepe slovenska država, saj morajo plačevati velik poračun davka še Sloveniji po tem, ko si je avstrijski cesar že odrezal svoj kos torte. Sedaj pa bi jih dodatno oklestila še avstrijska država. Tako bi bili Slovenci v Avstriji dvakrat drugorazredni.