0 Deljenj 5711 Ogledov

IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji«

17. April, 2018 6:00
5711 Ogledov

Prvo sanacijo bank zaradi bančne luknje je konec 70. let in v 80. letih prejšnjega stoletja povzročila stara garda »rdečih« direktorjev, nekoč oboroženih večinoma s pištolami, danes bogatašev. To so Janez Kocijančič, Herman Rigelnik, Uroš Aljančič, Silvo Gorenc, Janez Vipotnik in drugi.

Sanacija bank je davkoplačevalce pred slabega četrt stoletja stala najmanj 11,5 odstotka takratnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odkrivamo imena odgovornih.

Janez Vipotnik ml.

Meščansko vilo na Levstikovi 13 so po vojni komunisti nacionalizirali, v njej je živel Janez Vipotnik (na sliki v krogu). Njegov sin Janez Vipotnik ml. je kopal prvo bančno luknjo. V ozadju je vila na Levstikovi 15, kjer je danes sedež stranke SD.

Janez Vipotnik mlajši, med prijatelji znan kot Nano. V njegovem uradnem življenjepisu lahko beremo, da je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v podjetju Iskra Commerce, kjer je bil med drugim vodja izvoznega sektorja, finančni direktor in med letoma 1984 in 1990 tudi glavni direktor, nato pa je bil v obdobju med letoma 1990 in 1992 predsednik Iskre Holdinga. In zdaj pridemo do bistvenega. Dolgove zadnjih dveh podjetij, ki ju je vodil, so v prvi bančni sanaciji pokrili davkoplačevalci; znašali so več deset milijonov evrov oziroma nekaj manj kot štiri milijarde takratnih tolarjev.

Janez Vipotnik mlajši je prijavljen na naslovu Roke Road v Kenleyju, južnem delu širšega Londona.

In zato se je, očitno za »nagrado«, preselil v Iskrino skupno finančno podjetje Cranex v Švico in nato v Veliko Britanijo (še danes je prijavljen na Roke Roadu v Kenleyju v južnem delu Londona), se leta 2016 upokojil in se začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem, danes pa vedri, ne boste verjeli, v nadzornem svetu SDH, ki ga vodi razvpita Lidia Glavina, slovenska in italijanska državljanka, ki jo povezujejo z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti.

Herman Rigelnik

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri kopanju prve in druge bančne luknje, je našel domovanje pod Ljubljanskim gradom. Za povzročeno škodo ni nikoli odgovarjal.

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri prvi bančni luknji (Gorenje), je sodeloval tudi pri drugi (ACH). Namesto da bi stopil pred sodni senat, uživa v vili pod Ljubljanskim gradom. Tudi zaradi takšnih primerov so se povzročitelji zadnje sanacije bank počutili varne in nedotakljive, še posebno ljudje iz ozadja, ki jih prepoznamo kot nedotakljivo omrežje, povezano Kučanovim Forumom 21.

Dušan Šešok

Čeprav je država breme »gospodarskega prvaka«, kot je bila Iskra, prevzela na svoja pleča (beri: davkoplačevalce), je ta razpadla na manjša podjetja. Po tako očiščenih podjetjih je planil Dušan Šešok – velik del Iskre je danes v rokah tega nekdanjega finančnega ministra.

Janez Kocijančič

Največjo luknjo v bankah (160 milijonov evrov) je skopal Janez Kocijančič, ki je med letoma 1982 in 1993 vodil Adrio Airways. Zagrizenega komunista Kocijančiča ni treba posebej predstavljati: nekdanji šef ZKS, večkratni športni funkcionar, danes predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, svetovalec in eden najvplivnejših ljudi lobističnega dela udbomafijskega omrežja.

Največji dolžniki

Škodo je Sloveniji povzročila tudi Jugoturbina, sicer podjetje iz Karlovca, kjer je bil nekoč predsednik poslovodnega odbora in pozneje predsednik uprave Jozo Dragan (na sredini), danes partner Janeza Škrabca (levo) v Riku.

Največji dolžniki so pri prvi sanaciji bank bili: Adria Airways (okoli 160 milijonov evrov), Metalna (63 milijonov evrov), Talum (56 milijonov evrov), Videm Krško (55 milijonov olimpijevrov), Metalna (46 milijonov evrov), Jugoturbina (26 milijonov evrov) in Iskra Commerce (20 milijonov evrov). Največji dolžniki v odnosu na jamstveni kapital pa so pri Ljubljanski banki bili: Savske elektrarne, Slovenske železnice, TE Šoštanj, Petrol (Zemeljski plin), krška nuklearka NEK, SCT, Gorenje GA in Slovenske železarne, pri Kreditni banki Maribor pa Impol, EGS, Tam Bus in Paloma. Drugi veliki dolžniki so bili: Videm Krško (6,8 milijarde tolarjev ali 50 milijonov evrov), ki ga je v 80. letih vodil Silvo Gorenc, nekdanji šef slovenske Udbe; Metalna (5,8 milijarde tolarjev oziroma 44 milijonov evrov ), kjer je bil nekoč član poslovodnega odbora Herman Rigelnik; Talum (4 milijarde tolarjev ali 30 milijonov evrov), ki ga je 27 let vodil komunist Danilo Toplek, pozneje celo predsednik nadzornega sveta NKBM in človek, ki je bil tihi lastnik v številnih podjetjih; podjetje Iskra Commerce (2,6 milijarde tolarjev ali 20 milijonov evrov), ki sta ga vodila na začetku omenjeni Janez Vipotnik mlajši (njegova sestra je Miča Vipotnik, upokojena novinarka Dnevnika, brat pa Miha Vipotnik, režiser in pionir na področju videoumetnosti, ki živi na Levstikovi 13), sicer zagrizen balonar, in Ivan Marjek, ki je postal znan po sporni pogodbi z nekdanjim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom za dobavo letal in helikopterjev.

Več iz te kategorije