ŽE OSEM LET OD NJEGOVE SMRTI »Jagat, ta je moj zadnji«

Letošnjega novembra mineva že osem let, odkar je srce našega najboljšega alpinista prenehalo biti

Tomaž Humar je svojo bitko izgubil v steni gore Langtang Lirunga. Za našega vrhunskega alpinista so bile leta 2009 usodne poškodbe in ozebline, ki jih je pridobil v tem samostojnem vzponu. Njegove zadnje besede so bile namenjene šerpi Jagatu Limbuju, in sicer mu je dejal: »Jagat, ta je moj zadnji.« Kot da bi vedel, da se tukaj njegova pot konča … Njegovo truplo so reševalci našli šest dni pozneje pol kilometra nižje, kot so predvidevali, torej na 5600 metrih, poškodovane pa je imel nogo, rebra in hrbtenico. Na željo njegovih najbližjih ima prerani grob v Himalaji, ki jo je tako zelo ljubil.

Prijatelji so mu postavili spominsko obeležje v Kamniški Bistrici.

Drugo rojstvo

Tomaž se je drugič rodil že štiri leta pred usodno goro Langtang Lirunga, ko se je boril na življenje in smrt na osemtisočaku Nanga Parbat. Humar je takrat kar šest dni čakal ukleščen na višini 6000 metrov v snežni luknji, kamor so ga prisilili številni plazovi, njegovo reševanje pa velja za enega najbolj zahtevnih v vsej zgodovini gorskega reševanja. Spomnimo, rešil ga je helikopter pakistanske vojske, Humar pa je na njegovi vrvi visel vse do pristanka v baznem taboru. Žal pa mu drugič – v steni Langtang Lirunga – ni uspelo ubežati kruti usodi …