IZ TISKANE IZDAJE: Večerova novinarka napadla sodelavko!

Boj za piškotke je na slovenski medijski sceni očitno že tako hud, da se je med »borci« začel pojavljati tudi kanibalizem. Le kako naj si drugače razlagamo diplomsko delo Večerove novinarke Nine Ambrož, v katerem je pritlehno obračunala s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek? Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali je res IDEJNA avtorica navedenega dela …

Kdo je Nina Ambrož? V nagovoru bralcem vse manj pomembnega štajerskega dnevnika se predstavlja takole: »Zagovornica normativnega, etičnega novinarstva. Komunikologinja, ekonomistka. Pišem zgodbe, ki jih živijo, ustvarjajo delavci, direktorji, lastniki in politiki, tudi takšne, ki bi jih kdo raje zamolčal, zatajil. Se splača iskati resnico, pravico? Vedno.«

Iskalka resnice

Pobrskali smo po arhivu in poskušali najti zgodbe, ki »naj bi jih kdo raje zamolčal, zatajil«, in jih po navadi pišejo raziskovalni novinarji. Našli smo te: Resnice in zmote o pohorski omleti; Kdo si privošči gospodinjsko pomočnico in za kakšen denar; Rešitev proti toči: Mreža je učinkovita, vendar stane; Pes je pes. Kaj se zgodi, če ga počlovečimo; Kaj je skrivnost lepe in dobre kave; V Trstu zaprli kopališče zaradi morskega psa …

Prikrita lobistka

Bolj kot raziskovanje ji gre od rok to, da bi ugajala lastniku, piše o njegovih prijateljih, prekmurskih pridelovalcih zelenjave, ki so odlično in milijonsko podprti z državnim denarjem. A nekaj dodatne medijske pozornosti tudi godi, kaj ne. Prav posebej pa se je Nina Ambrož »izkazala«, ko je bilo treba v boj za avstrijsko Magno, najbolj sporno ekološko naložbo na Štajerskem in z neverjetno velikodušno večdesetmilijonsko podporo Cerarjeve vlade. Ko je bilo treba »prepričati javnost«, je bila Nina v prvih bojnih vrstah. Kot pridna in poslušna novinarka je dan preživela tudi z ministrom Počivalškom. Z njim osebno (!) je preživela dan v Hočah in o tem napisala srce parajoč članek, kako se je minister osebno podal prepričevati kmete, ki niso želeli dati svoje zemlje za avstrijsko lakirnico, ki je v Gradcu niso več smeli postaviti.

Diplomsko delo

Naslov dela iz leta 2016 je »Politični pritiski na lokalni medijski sceni − primer omrežja župana Franca Kanglerja«. V njej ob skromni strokovni literaturi poskuša izpeljati iz objavljenih člankov Večera, Dnevnika in Dela, kako naj bi »Kanglerjeva hobotnica« (v njej so se znašla imena prijateljev in znancev Franca Kanglerja), družno kot nekakšna mafija obvladovala mariborsko nadzemlje in pritiskala na medije. In kakšni so bili ti pritiski na Večer? Takratni župan Kangler jih je večkrat prijavil na Novinarsko častno razsodišče, leta 2012 so iz MO Maribor odpovedali naročnino na Večer in baje so jim ob tem iz občine še »odtegovali informacije«, pojavil se je brezplačnik Mariborski utrip, o Kanglerju so posneli dokumentarec, kako žge oglje, kazensko je ovadil nekega kriminalista in novinarki Nini so vdrli v računalnik. Res hudi pritiski, vredni diplomske naloge. No, zaradi tega kriminalista so jo celo zaslišali pri preiskovalnih organih. In že je bila tukaj osebna zamera, kajne?

Obračun

Diplomsko delo na fakulteti za družbene vede, mentor je bil doc. dr. Dejan Jontes, je izkoristila tudi za najbolj pritlehen obračun s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek, saj naj bi bila z možem Ivanom Hajnškom, pomislite, celo osebna prijatelja takratnega župana. V nalogi je objavila »Kanglerjevo hobotnico«, ki se je kasneje izkazala za čisti Večerov konstrukt, in prisluhe, ko se je njena sodelavka pogovarjala z županom. Prisluhe je sicer objavil Marko Pigac na svojem blogu. V oči pa bode še naslednje: sledijo namreč dolgi citati iz bloga Borisa Vezjaka, ki se, kar je več kot očitno, z Melito Forstnerič Hajnšek osebno ne razume. S takšnimi naslovi jo je nič kaj akademsko napadal leta 2013: Ime česa je Melita Forstnerič Hajnšek pa Jezikova župa in novinarski mrčes, ujet v prisluhe.

In kaj naredila Nina Ambrož: copy/paste, pa je!

(foto: screenshot vecer.com)