0 Deljenj 1530 Ogledov

Razkritje iz vlade: Cerar bi lahko zajezil val ilegalcev, a je pogledal stran!

31. May, 2018 14:34
1530 Ogledov
Foto: iStock

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic zatrjuje, da Slovenija obvladuje situacijo z migranti. Ali to tako dobro skrivajo ali pa to enostavno ne drži, saj policijske uprave, predvsem Novo mesto, Koper in zadnje čase tudi PU Murska sobota redno poročajo o več desetih zabeleženih ilegalnih prebežnikih, ki na vsakem od koncev države vsak dan vstopijo v našo državo. Skoraj vsi zaprosijo za azil.

Boštjan Šefic opozarja, da se število migrantov, ki prihajajo iz Turčije preko Grčije v Slovenijo, spet veča. O tem poročajo tudi hrvaški mediji, več lahko preberete tukaj. Posebej problematična pa je situacija, ker bo očitno Avstrija za migrante zaprla mejo in 50.000 migrantov ostalo na plečih Slovenije.

Vse poti vodijo v Slovenijo
Šefic opozarja, da gre že za ustaljeno migrantsko pot, po kateri migranti pridejo v Evropsko unijo. Migranti iz Sirije, severne Afrike in drugod namreč potujejo preko Grčije, Makedonije, Srbije in Hrvaške do Slovenije. Obstaja tudi druga pot, ki gre iz Srbije v Republiko srbsko, nato v zahodno Bosno in Hercegovino, Hrvaško in spet – Slovenijo! Potem je še tretja pot: Grčija – Albanija – Črna gora – BiH – Hrvaška – Slovenija, je Šefic razkril za Sta. Predvsem zadnja, tretja pot je zelo problematična, Šefic pa poudarja, da Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) ne naredi dovolj za varovanje te meje.

Slovensko notranje ministrstvo ocenjuje, da se v regiji nahaja med 45 tisoč in 60 tisoč migrantov, večina pa jih želi prav do Slovenije, saj s tem vstopijo v schengensko območje. “Približno 80 odstotkov vseh, ki so poskusili nezakonito prečkati našo mejo, prosi za mednarodno zaščito. Tudi zato, ker četudi prekinejo postopek in gredo v drugo državo, ta pa jih vrne, so še vedno v schengenskem območju. To je zelo problematično,” je opozoril Šefic. Dodatno težavo pri tem povzroča Srbija, ki je uvedla vizumsko liberalizacijo z Iranom in nekaterimi afriškimi državami. “To pomeni, da ti ljudje pridejo v Srbijo po povsem legalni poti, z redno letalsko linijo,” je dejal državni sekretar. Podobna legalna pot z letalom je tudi iz Turčije v BiH.

Šefic opozarja tudi na pomanjkljiv odziv s strani Evropske komisije. “Če držijo informacije, da namerava Srbija skleniti vizumsko liberalizacijo s Sirijo in nekaterimi severnoafriškimi državami, potem je to velik problem.” Tudi Albanija bi morala izvrševati tisto, k čemur se je zavezala, njegove besede povzema Sta.

Slovenska policija beleži okrog 50 nezakonitih prehodov meje vsak dan, kar je absolutno preveč. S tem se strinja tudi Šefic, ki poudarja, da je varovanje zunanje meje EU v prvi vrsti naloga države, ki jo ima, je pa pri tem pripravljena pomagati tudi Slovenija. Dobra novica v tej tragični zgodbi naj bi bila, da večina migrantov, ki nezakonito prestopi mejo, tudi odide. A ne daleč. Tako nam je Avstrija vrnila že okrog deset migrantov, za katere bo seveda morala poskrbeti prav Slovenija. Verjetno pa bo, ko bo Avstrija zaostrila ukrepe na meji s Slovenijo, kar so njihovi visoki vladni predstavniki že napovedali, vrnjenih še več.

 Avstrijski notranji minister Herbert Kickl pa je prav ta teden govoril s slovensko ministrico za notranje zadeve  Vesno Györkös Žnidar, ki naj bi, tako kot še Albanija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Hrvaška, Kosovo, Makedonija in Srbija sodelovala v skupnem načrtu, kako zajeziti nezakonite migracije. Tako ministrica Györkös Žnidarjeva kot Kickl sta se strinjala, da se migracijska situacija na Zahodnem Balkanu slabša v primerjavi s prejšnjim letom in da trendi kažejo na določeno stopnjo organiziranosti ilegalnega prehajanja meje. Torkov telefonski klic naši ministrici se sicer ni končal ravno sanjsko: ona je zatrdila, da je situacija z migranti v Sloveniji popolnoma pod nadzorom, on pa je poudaril, da bo Avstrija zaprla meje, če bi grozila ponovitev migrantske krize iz let 2015 in 2016. 

Za nekatere standardni postopki vstopa v državo ne veljajo.

Šefic pa je prepričan, da bi več pri nadzoru zunanje meje EU lahko storila predvsem Hrvaška. Ta zavrnjene migrante korektno jemlje nazaj, po Šeficevih besedah, a kaj, ko je vsem jasno, da poskušajo priti v Slovenijo tolikokrat, dokler jim to tudi ne uspe. Tako sta z migranti obremenjeni predvsem območji od Ilirske Bistrice proti Kopru, in v Beli Krajini od Metlike do Vinice oz. Adlešičev. Zagovarja pa tudi ograjo na meji. “Vsi ti ukrepi so učinkoviti in dajejo rezultate,” je dejal in napovedal dodatno postavljanje “začasnih tehničnih ovir” na še nekaj točkah, zlasti na območju Kolpe, kjer je reka globoka in neugodna. Če bi bila tam ograja, potem se ljudje ne bi odločali za prečkanje in bi lahko preprečili tudi smrti, ki so jih tam že zabeležili, je ocenil. Mejo sicer ves čas varujeta tako policija kot vojska. “Imamo poostren nadzor na mejnih prehodih, ker v tovornjakih in na vlakih najdemo ilegalne migrante. Izvajamo tudi izravnalne ukrepe v notranjosti.” Ob tem pa deluje tudi kriminalistična policija, predvsem pri razbijanju mrež tihotapcev ljudi. Enega od organizatorjev so tako prijeli ravno v noči na ponedeljek.

A dolgoročno zgolj ograja in represija nista rešitev, meni Šefic. Slovenija po njegovih besedah potrebuje izdelano strategijo. “Eni pravijo, da lahko sprejmemo 50.000 ljudi, drugi zahtevajo, da niti enega ne. Nobeno stališče ni realno, pravih argumentov ni in nobena stran tudi ni dala jasnih odgovorov ‘kako’. Prva ne, kako 50.000 ljudi preskrbeti, jih nahraniti, integrirati, druga pa ne, kako se bomo znotraj EU in mednarodne skupnosti zaprli in rekli, da nas to ne zanima.”

Za piko na i pa k nam ne prihajajo migranti z vojnih območij, ampak predvsem Alžirci, Maročani in Pakistanci. Seveda jih večina, čeprav se zavedajo, da jim azil ne pripada, zaprosi za mednarodno zaščito, ki pa jo milo rečeno zlorabljajo, ker so postopki  preverjanja pravice do mednarodne zaščite predolgi. “Tudi tisti, ki jih je treba vrniti, imajo izjemne možnosti izogibanja državnim organom. Nekatere zadeve smo želeli zaostriti, a v parlamentu to ni bilo sprejeto.”

Več iz te kategorije