IZ TISKANE IZDAJE: Plaz grozi vaščanom, bojijo se katastrofe

Se jim bo zrušilo nebo nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega v Logu pod Mangartom!

Prebivalci vasi Koroška Bela pri Jesenicah so lokalne in državne organe pred dvema letoma ponovno opozorili, da se nad njihovimi glavami premikajo tla. Vasi namreč grozita dva zemeljska plazova – orjaški in speči Urbas ter nekoliko manjša, a precej bolj živahna Čikla. Slednja je pred več kot 200 leti vas že na pol zasula in odnesla več deset hiš. Poznavalci zdaj opozarjajo, da sta plazova spet zelo aktivna, a razen tega, da je na pomoč k meritvam poklicala geologe, država še ni postorila ničesar drugega. Vaščani so ustanovili celo svojo civilno iniciativo, ki trka na vest lokalnim in državnim organom, da se ne bi ponovila tragedija izpred 18 let, ko so v Logu pod Mangartom šteli mrtve.

Koroško Belo je pred 200 leti že zasul plaz Čikla. Se bo zgodovina ponovila, če država ne bo hitreje ukrepala?

Lahko se zgodi najhujše

Ekipa Drugorazredni se je odločila tudi sama obiskati Koroško Belo. Do obeh plazov nas je popeljal domačin Janez Vilman, ki Urbas in Čiklo spremlja že več kot pol stoletja. »Še lani jeseni je bil material višje, plaz se je premaknil za najmanj en meter, v preteklih letih pa se je znal premakniti tudi za več deset metrov,« pravil Vilman, ki je teren ravno nekaj dni prej raziskoval tudi z geologi. Geologi delujejo pod vodstvom dr. Tine Peternel, ki področje Koroške Bele izjemno dobro pozna, saj je v okviru svoje doktorske disertacije raziskovala ravno plazoviti teren nad to vasjo. »Problem Koroške Bele je v tem, da sama vas leži na vršaju, ki je posledica nekega preteklega dogodka.

Andrej Palovšnik iz lokalne civilne iniciative trdi, da se oblasti na področju preventive doslej niso odrezale.

Gre za specifično mešanico kamnin, ki so zelo zdrobljene, v neposredni bližini obeh plazov pa se nahajata dva potoka. To pomeni, da so dane vse okoliščine, da se ob nenapovedanem dogodku, ob naravni nesreči, kot je potres, lahko material odlomi in se vsuje v strugo, se zmeša z vodo in v obliki drobirskega toka krene proti vasi,« pravi Peternelova. Takšen drobirski tok je pred 18 leti zasul tudi Log pod Mangartom, kjer je umrlo sedem ljudi, zasulo je ceste in mostove. Peternelova opozarja, da je ravno Koroška Bela tista slovenska vas, kjer bi se lahko ponovil plaz takšnih razsežnosti, govorili pa bi o katastrofi, saj gre za naselje z razvito infrastrukturo in 2000 prebivalci.

Samoorganizirali so se

Zaskrbljeni nad (ne)ukrepanjem države so domačini, sami sebe kličejo »Blani«, ustanovili civilno iniciativo, ki opozarja na nevarnost pred plazom. »Pred več kot 200 leti je že udaril, zasul je 40 hiš. Takrat je bila to približno polovica vasi,« pravi domačin Andrej Palovšnik, ki opozarja, da bi morale oblasti priskočiti na pomoč pri preventivi, ne pa šele potem, ko je prepozno. Civilna zaščita namreč v Sloveniji dobro deluje, a takrat se lahko štejejo že mrtvi.

Geologinja Tina Peternel, ki opazuje plazova, opozarja, da bi se lahko zgodila večja tragedija od tiste v Logu pod Mangartom.

Občina Jesenice je pred dvema letoma zaradi jeze zaskrbljenih domačinov le uspela pridobiti evropska sredstva, v okviru katerih Ministrstvo RS za okolje in prostor izvaja analizo in kartiranje območja. Končno poročilo bo podano letos, domačin Janez Vilman, ki, kot rečeno, plaz spremlja 50 let, pa ne pričakuje dobrih novic. »Glede na to, kako hitro se oba plazova premikata v zadnjih dveh letih, me resnično skrbi. Čakam na odločitev ministrstva, da nas preselil. Usoda je zdaj v njihovih rokah,« opozarja.

Kriv je tudi človek

Zemeljski plazovi so bili v preteklosti pogosto posledica pretiranega človekovega poseganja v okolje. Geologi so jih pogosteje našteli predvsem tam, kjer so občine nezazidljiva območja spreminjale v zazidljiva, kako hude posledice pa ima lahko igranje z naravo in ignoriranje strokovnjakov, pa še kako dobro vedo le nekaj 100 kilometrov stran od slovenske meje, v sosednji Italiji. Takrat za uničujoče posledice nesreče sicer nihče ni odgovarjal, čeprav država ni upoštevala geologov in domačinov, ki so opozarjali, da je gradnja jezu pod goro Toc, nedaleč od Benetk, zaradi nestabilne geološke sestave neprimerna. Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.

Domačin Janez Vilman je ekipo Drugorazredni popeljal do dveh plazov, ki grozita Koroški Beli. To sta orjaški in speči Urbas ter manjša, a izjemno živahna Čikla. Oba plazova se imenujeta po dveh izvirih, ki se izlivata v potok Bela, ta pa teče skozi središče vasi.