Nepričakovane spremembe po cepljenju: Triletni Mark ne vidi, ne sliši, ne govori in ne hodi

Je že tako, da najlepše in najbolj žalostne zgodbe piše življenje. Škandal24 je obiskal težko bolnega triletnega Marka Unuka iz naselja Cirkovce v občini Kidričevo. Njegova družina so 44–letna mami Renata Kolarič, oče Danilo Unuk, 84–letna babica Marija Unuk ter 8-letni bratec Jure Unuk.

Družina Kolarič Unuk je družba krasnih ljudi, toplih in naravnih, ena tistih, ki vedno priskočijo na pomoč človeku v stiski, in za katere še kako velja ljudska modrost, da najboljše ljudi doletijo – najtežje preizkušnje. Mark se ne more poditi za žogo, ker ne hodi … Domači mu velikokrat povedo, da občudujejo njegov pogum, kako zelo radi ga imajo, toda mali Mark jih ne sliši. Oči ne zaznajo svetlobe, govoriti ne more, njegova diagnoza je huda oblika simptomatske epilepsije. Epilepsija, stanje ponavljajočih se napadov, ki so posledica motenj v možganskih celicah, je sicer najpogostejša resna kronična nevrološka bolezen, ki prizadene 65 milijonov ljudi po svetu.

Markec ima na »slab dan« tudi po več kot 15 epileptičnih napadov.

Genska okvara
»Prve tri mesece Markovega življenja ni bilo zaznati, da je bolan. Rodil se je s carskim rezom, a nosečnost z njim ni bila težavna,« pove mati. »Ali je bolezen izbruhnila po cepljenju, torej zaradi cepiva, tega dolgo nismo vedeli. Mark je namreč po obveznem cepljenju začel smrčati, kriliti z rokami, popolnoma se je spremenil. Hranim ga po žlički, glavice ne zmore držati pokonci, sedeti tudi ne …« pripoveduje Renata. Američani so odkrili vzrok Markove bolezni, ki povzroča napade in zaostanek v razvoju, to je napaka na genu GRIN2BE.

Triletnik na razvojni stopnji trimesečnega dojenčka
»So dnevi, ko ima en epileptični napad na dan, včasih pa tudi več kot 15. Med napadi joka in kriči od bolečin, jaz pa ne morem storiti veliko, da bi mu jih olajšala,« Renata s solznimi očmi pojasnjuje največjo materino stisko – otrok trpi, a mu ne moreš pomagati. »Marku javno zdravstvo krije le eno fizioterapijo na teden, enkrat mesečno pa logopeda in hipoterapijo (fizioterapija na nevrofiziološki podlagi z ter na konju, predpiše jo zdravnik specialist, op. a.), in to je vse. Preostalo, še dodatna dva obiska pri fizioterapevtu, eno hipoterapijo v tednu, morajo plačati sami. Vsakih 14 dni obiščejo tudi vitoterapevta, ki Marka terapevtsko zmasira po celem telesu. »Obiskujemo tudi rehabilitacijo v Stični, ki sinu zelo koristi,« pove Renata, ki ji pri skrbi za sina najbolj pomaga partnerjeva mati, babica Marija.

Črka A
»Zaradi teh terapij je Marku veliko bolje,« pove družinska prijateljica Mihaela Hojnik, tudi sama mati – njena deklica je Markova vrstnica –, ki prijateljici Renati nesebično pomaga. »Včasih mu uspe izustiti črko A, tega napredka smo izjemno veseli, po terapijah ima tudi malo več fizične moči, glavica je denimo bolj stabilna kot pred letom dni.«

Po drugo mnenje v Bolgarijo
Markova mati je s finančno pomočjo svetovnega človekoljubnega združenja We charity nedavno odšla v Bolgarijo po drugo mnenje. Bolgarska zdravnica je za Marka priporočila homeopatsko zdravljenje, ravno tako pa bo mali junak začel obiskovati prilagojen predšolski program v vrtcu v Mariboru, nova druščina pa mu bo gotovo dobro dela. Žal pa, kljub kopici strokovnjakov in informacij, še vedno iščejo rešitev za hude epileptične napade, ki so za malega Marka strašno boleči.