0 Deljenj 7082 Ogledov

Krvna plazma: Nekateri raje v Avstrijo na darovanje krvi – Avstrijci plačajo …

24. October, 2017 5:28
7082 Ogledov

“Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.” Misel, zapisana na spletnih straneh Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki ji ne gre oporekati. Slovenci to poznamo, zato smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.

Kaj pa takrat, ko se finančna stiska človeka sreča z možnostjo zaslužka ob darovanju? Je to zgolj moralno vprašanje?

Za hrano …
V severovzhodni Sloveniji je “javna skrivnost”, da se darovanje plazme v Avstriji ne samo moralno povrne, darovalec ob tem prejme tudi “nadomestilo za trud” – 25 evrov. Vlado, naš prvi sogovornik, nam je zaupal: “Sam sem bil že prej krvodajalec, kri sem daroval 15-krat. Na koncu sem prejel pol kranjske klobase in kavico. V avstrijski Gradec hodim darovati zato, ker mi teh 25 evrov pri preživetju dosti pomeni in pomaga. Danes, po 36 letih delovne dobe, sem žal odvisen od socialne pomoči.” Vlado mesečno tako zbere nekaj več kot 100 evrov. Ali ta denar porabi za nakup v nakupovalnem središču Seiersberg, kjer deluje Center za darovanje SZS? S solznimi očmi prizna, da gre ta del “zaslužka” za prehrano in ne za nakupe, ki si jih ne more privoščiti.

… ali za zaslužek
Špela, sicer javna uslužbenka in mati samohranilka, je bila zelo odločna: “Tja hodim samo zaradi zaslužka. Prišla sem v takšno življenjsko situacijo, ko sem se morala odločiti, ali si bom poiskala dodatno delo, saj z rednim prihodkom ob dveh otrocih nisem več zmogla preživeti meseca. Prijateljica me je seznanila s to možnostjo… Tja zahajam od aprila letos.”

Postopek
Slovenske darovalce bodo pri SZS vedno sprejeli s slovenskim pozdravom, tudi reklamne brošure so prevedene v naš jezik. Tudi ko darovalec obišče center in se identificira s kartico darovalca, ga vstopni aparat, potem ko je odčital črtno kodo, pozdravi z “dobrodošli” …
Petra, naša tretja sogovornica, nam je pojasnila postopek darovanja: “Na mesec lahko plazmo daruješ šestkrat, intervali so 2-1-2-1, kar pomeni, da lahko en teden daruješ dvakrat, naslednji teden pa samo enkrat, skupaj 50-krat na leto.«
V centru za darovanje vsakega darovalca najprej zdravniško pregledajo, in šele če ustreza vsem kriterijem, lahko en teden po pregledu prvič daruje plazmo (postopek se imenuje plazmafereza). Šele po tem tudi prvič prejme nadomestilo za trud, kot piše v njihovi brošuri.

Piramidni sistem?
Vsi sogovorniki priznavajo, da so deležni tudi posebnih bonusov in akcij, ki jih prireja center SZS. Tako vedno poteka akcija “Motiviraj tvoje prijatelje, da postanejo junaki” oziroma “Pridobi si 50 evrov premije”. Oktobra in novembra pa ob desetkratnem darovanju prejmejo še posebnih 50 evrov bonusa.
Akcije z dodatki potekajo vse leto in to imajo Slovenci še posebej radi… Tako pravi Petra: “V dveh mesecih lahko skupaj prejmeš tudi do 300 evrov. Če pripelješ novega člana, dobiš za enega 50 evrov; ta mora plazmo darovati dvakrat, nato prejmeš obljubljeni bonus 50 evrov. Tvoj “prihodek” je tako lahko odvisen tudi od tega, koliko ljudi pripelješ…” Petra ob tem pripomni, da prejeta nadomestila ne zapravi za nakupe, vsa so namenjena plačilu položnic.
Da pa darovalci ne bi pozabili, kakšen je dodatni bonus, si je priporočljivo namestiti njihovo aplikacijo, ki zabeleži vse obiske in obiske »prijateljev«.

Morala
Vrnimo se k uvodni misli, zato strnimo: vsi naši sogovorniki so plazmo darovali in s tem pomagali sočloveku. Na koncu postopka so prejeli nadomestilo za trud. Ob tem so pomagali tudi sebi. Predvsem preživeti. Je to moralno sporno?

Problema čezmejnega odtekanja krvodajalcev se zavedajo tudi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM), kjer, tako strokovna direktorica Polonca Mali, “odhod krvodajalcev najbolj občutijo organizatorji krvodajalskih akcij Območnih združenj Rdečega križa Slovenije na Štajerskem koncu. Žal so odhodi večinoma povezani s slabim socialnim statusom. Na srečo imamo še vedno dovolj krvodajalcev, ki našim bolnikom zagotavljajo zadostne količine krvi in ustrezno zdravljenje.”

Ne bo plačljivo
Na naše vprašanje, ali bo morda tudi v Sloveniji darovalcem kdaj ponujeno “nadomestilo za trud”, so z ZTM odgovorili: “V Sloveniji izvajamo transfuzijsko dejavnost v skladu z zakonodajo, ki temelji na načelih samozadostnosti in načelih prostovoljnega in neplačanega darovanja krvi, zato je darovanje krvi kot tudi plazme prostovoljno in neplačano.” O konkurenci iz tujine pa pravijo: “Plačevanju krvne plazme oziroma krvodajalstva naša transfuzijska stroka, tako kot tudi Rdeči križ Slovenije in številne druge svetovne organizacije, nasprotuje, saj ogroža osnovne etične principe krvodajalstva – neplačanost, prostovoljnost, anonimnost in solidarnost.  Kri oziroma plazma, zbrana od neplačanih darovalcev, je dokazano bolj varna kot od plačanih.”
V Sloveniji sicer letno beležijo okoli 100.000 prijav krvodajalcev, okoli 97.000 odvzemov krvi, na dan pa potrebujejo od 300 do 350 krvodajalcev.

 

Več iz te kategorije