V začetku februarja so v društvu očetov DOOR v državnem zboru organizirali predstavitev problematike pristranskih sodno socialnih postopkov v ločitvenih pravdah. Pobudo za predstavitev z naslovom »Kaj je največja korist otrok ob ločitvi « je podprl tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je zbrane uvodoma nagovoril.
Svoje mnenje so predstavili še Vesna Godina, socialna strokovnjaka Andrej Perko in Matej Zaplotnik ter predsednik društva DOOR Iztok Ivančič. Na javnem dogodku so bili prisotni očetje, ki so opozorili, da je odtujevanje otrok v Sloveniji zelo resen problem; med njimi je bil tudi nekdanji partner ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Le kaj je počel tam, če pa ministrica v medijih javno zatrjuje, da imata z bivšim partnerjem urejeno skrbništvo nad otroci?
Otroci so žrtev ločitev
V intervjuju za tabloidno revijo Story se je Kopač Mrakova pred dvema letoma dotaknila tudi ločitev, v katerih so lahko največje žrtve otroci. »Najbolje je, če se odrasli, institucije zmenijo med sabo. Tudi v ločitvenih zadevah odrasli nismo sposobni narediti ločnice, ki je najboljša za otroka. Matere, na primer, kdaj pozabijo na interese očetov otrok, nekdanjih partnerjev. Težko je obdržati distanco,« je dejala takrat in se v nadaljevanju navezala tudi na svojo družino. »Z očetom mojih otrok sva sicer ločena, a tudi on pomemben del časa preživi z otrokoma,« je zatrjevala. Njun sin je star 12 let, hčerka pa jih šteje 18. A dokopali smo se do drugačnih informacij. Na posnetku v državnem zboru se je namreč pojavil tudi bivši partner Anje Kopač Mrak, ki je sedel v prvi vrsti in poslušal predavanje strokovnjakov. Po naših informacijah je razočaran, ker mu bivša žena, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, vse bolj omejuje stike z njunimi otroki. Bivši partner se medijsko sicer ne želi izpostavljati in dajati kakršnih koli izjav, ministrica pa se na prošnjo za pojasnila ni odzvala.
Zakaj imajo ločeni očetje težave?
Skupni imenovalec je feminizacija sodišč, kjer sodijo večinoma ženske in odločajo v prid žensk, po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov vseh otrok pristane v skrbništvu mater. A socialni pedagog Matej Zaplotnik opozarja, da se k njemu po pomoč zatekajo tudi matere, takšnih je približno četrtina, ki mu potožijo, da jim očetje omejujejo stike z otroki. Vse zgodbe očetov so si med seboj pravzaprav zelo podobne – družinskemu sporu je sledila umazana bitka za otroke. Lažno obtoževanje o nasilju v družini, pretepih, posilstvu … Policija napiše zapisnik. Nikoli ničesar ne dokažejo. A zgodba partnerice je dovolj, da centri za socialno delo in družinska sodišča ravnajo v prid ženske. Borutu Remcu je mati z otroki prebegnila v varno hišo, potem ko je na policijo večkrat podala lažno prijavo o nasilju v družini. Drago Stezinar je ostal brez dobro plačane službe, partnerica se je odločila, da mu ne bo priskočila na pomoč, zakon je razpadel. Na sodišču je protestiral proti lažnim obtožbam partnerice, sodnica ga je preprosto razglasila za psihopata. Danes ima stike s hčerko samo prek elektronske pošte, s sinom pa enkrat na teden. Podobno težavo ima tudi Senad iz Nove Gorice. N jegova otroka živita s človekom, ki je zagrešil hladnokrvni umor in 12 let odsedel v zaporu. Vse zato, ker je to novi partner njegovih otrok. Senad se s tem ne more sprijazniti, strah ga je za otroke, in ker je na to opozarjal center za socialno delo, so mu omejili stike na eno uro na teden. Ko človek preleti morilčev profil na Facebooku, mu hitro postane jasno, da so Senadove skrbi upravičene. Zakaj se je torej odločil za nastop v medijih? Senadu je novogoriški CSD celo grozil s hudo finančno kaznijo, če zgodbo spravi v medije. A zanj se po naši objavi zgodba morda vendarle obrača na bolje. Sodna izvedenka je spisala mnenje, da bi moral dobiti otroke nazaj, vsak drugi vikend in dvakrat na teden takoj po šoli do večera. Sodišče bo odločalo v naslednjih dneh.
Skupinska tožba na ESČP
Očetje se na sodiščih neuspešno borijo za stike s svojimi otroki. Zanje socialne delavke in družinske sodnice nimajo posluha, čas pa teče. Otroci se počasi odtujujejo, naši sogovorniki se bojijo, da z njim nikoli več ne bodo imeli pristnega stika. Očitno jim ostane samo še skupinska tožba na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na pomoč jim je priskočil nekdanji sodnik v Strassbourgu Boštjan M. Zupančič, ki opozarja, da je problematika izjemno resna. Zupančič upa, da se bo nabralo vsaj 100 očetov, ki bodo tožili državo Slovenijo zaradi sistemskega problema diskriminacije očetov.