Bodo Avstrijci plačali milijone

Od katastrofalnih poplav reke Drave v celotni Dravski dolini mineva že pet let, škode do danes še nihče od oškodovancev ni dobil poplačane. Na mariborskem in slovenjgraškem sodišču se dve leti od vloženih tožb zoper avstrijske hidroelektrarne Verbund začenjajo šele prve obravnave. Bo pravici sploh zadoščeno?

Že pet let mineva od tragičnih dogodkov v Dravski dolini, ko je pobesnela reka Drava močno poplavljala hiše in premoženje vsem, ki od avstrijske pa do vse hrvaške meje živijo ob strugi. Močan rečni tok je prizadel tudi nekatere občine v Avstriji, v Sloveniji pa je pustil pravo razdejanje. Voda je segala celo do streh nekaterih hiš v Dravogradu in v Zgornji Dravski dolini, poplavljena so bila igrišča, stanovanjski bloki, ceste in polja. Struga je tekla v višini mostov in preko njih. V roku slabe ure je prebivalcem Dravograda Drava segala do pasu – v dnevni sobi.

Kdo bo prevzel odgovornost?
Drava ima ob normalnih dnevih, ko ni pretiranih padavin, pretok 670 kubičnih metrov na sekundo, tistega usodnega dne pa so na nekaterih predelih namerili kar 3000 kubičnih metrov na sekundo, kar je skoraj petkrat več od normalnega pretoka. Poleg hudega deževja, ki je celotno državo pestilo tistega usodnega 5. novembra 2012, za nastalo situacijo v Dravski dolini krivijo tudi avstrijske hidroelektrarne Verbund zaradi izpusta prevelike količine vode iz akumulacijskih jezer na avstrijskem Koroškem.

Posledice poplav čutijo še danes
Takšnih poplav žrtve ne morejo nikoli pozabiti, posledice še danes neposredno čutijo; voda jim je uničila premoženje, zalila celotne nepremičnine in premičnine, vrednosti njihovih hiš ob Dravi so zaradi poplavne nevarnosti padle na smešno nizke vrednosti. Poleg tega zaradi možnosti ponovitve podobnega divjanja reke Drave nobena slovenska zavarovalnica noče več zavarovati njihovih objektov proti poplavami.

To jesen so se na sodiščih stvari vendarle začele premikati v prid oškodovancev. Skupno naj bi vse slovenske fizične in pravne osebe, kamor spadajo razna društva, podjetja in zavarovalnice, tožili Verbund za kar 103 milijone evrov. Konec oktobra se je na slovenjgraškem sodišču odvil prvi narok v tožbi zavarovalnice Generali proti avstrijskim energijskim gigantom, tožijo jih za 31 tisoč evrov. Med drugim pa na območju občine Dravograd, kjer je reka povzročila eno hujših razdejanj v Dravski dolini, Verbund tožijo za več kot milijon evrov.

Minuli teden je se je na slovenjgraškem sodišču končno začela glavna obravnava šestih oškodovancev iz Dravograda, ki od Verbunda terjajo kar 354.000 evrov odškodnine. Sodišče je napovedalo, da je za razjasnitev dogajanja pred petimi leti potrebno izvedeniško mnenje; v okviru slovenske ustanove bi lahko imenovali več izvedencev, ki bi za poplave na slovenski strani Drave upoštevali tudi vplive iz sosednje Avstrije. To pa seveda pomeni velike stroške, ki si jih bosta obe strani do konca razsodbe delili, in dolge postopke, ki bi lahko trajali tudi več kot eno leto. Kdaj bodo oškodovanci prejeli povrnjeno tisto, kar jim je odplaknil izjemno povečan pretok Drave, ni jasno, ob tem pa smo lahko prepričani, da bo gonja po sodiščih trajala še več let. Med drugim pa Občina Dravograd, kjer je bilo razdejanje eno izmed najhujših v celotni dolini, od Verbunda terja več kot milijon evrov.

Avstrijci uničili slovenske domove, že dolga leta uničujejo tudi Dravo
Tudi ko ni dežja in sonce neprekinjeno pripeka več dni zapored, je reka Drava kalna in umazana. Razlog za to zopet prihaja iz sosednje Avstrije. V akumulacijskih jezerih pod jezovi hidroelektrarn se nabira veliko mulja, ki ga je treba očistiti. Avstrijci mehansko premeščajo mulj in ga pošiljajo naprej po strugi Drave, vsa umazanija, ki jo tako premeščajo, pa seveda priplava na slovensko stran, kjer se po toku počasi useda. S takšnim načinom čiščenja mulja uničujejo rečno življenje po celotni strugi Drave; vedno večje kaljenje reke vpliva na slabše življenjske pogoje za ribe in spreminjanje njenih habitatov.