Zaradi krajše noči ob premiku ure, več možnosti za infarkt

Najbrž ste se že navadili na ritual, ko zadnjo nedeljo v marcu premaknemo uro naprej in jo v zadnji oktobrski nedelji spet vrnemo nazaj. Šest poletnih mesecev izkoriščamo dodatno dnevno svetlobo, da nam dodatno uro ni treba koristiti elektrike za razsvetljavo in kar je še teh varčevalnih obljub.

Morda je tokrat zadnjič?

Uro prestavljamo v nedeljo ob dveh zjutraj. Če ste s kom dogovorjeni ob pol treh, bo zmeda.

Posameznik teh ukrepov načeloma ne razume kot nekaj, s čimer približno 70 držav na svetu varčuje, ali je to vsaj včasih počelo. Pomembneje nam je, da dobimo dodatno uro za prostočasne dejavnosti na prostem, saj nam dolgi delovniki sicer odžirajo večino časa, ki bi ga sicer lahko preživeli kje na prostem.

Pisali smo že o tem, da se politiki vedno bolj nagibajo k temu, da EU temeljiteje preuči smiselnost tega premikanja in predlaga ustrezne spremembe. O tem so začeli govoriti že lani, letos pa je sklep s takšno zahtevo postal tudi uraden. Predstavljamo si lahko, da bi taka sprememba sicer povzročila nemalo stroškov, vendar jih prednosti najbrž odtehtajo. Sploh, če se odločimo, da obvelja poletni čas, ker se nam zdi, da je pozimi dneva vendarle prehitro konec.

Zdravstveni učinki premika ure

Čeprav je majhen, lahko časovni premik znatno poveča tveganje za zdravstvene težave. Študija leta 2016 je pokazala, da je bila verjetnost za doživetje infarkta v dveh dneh po premiku ure na poletni čas za 8 odstotkov višja. Bolnikom z rakom se je verjetno kapi povišala celo za 25 odstotkov, pri starejših od 65 let pa je bila verjetnost višja za 20 odstotkov.

Očitno sprememba cirkadijskega ritma ni tako nedolžna. Doslej so poznali tveganja, ki jih povzročajo spremembe zaradi različnih delovnikov (spremenljivo izmensko delo, pa tudi prepozen odhod v posteljo, ko želijo ljudje doma nadoknaditi tisto, česar jim ni uspelo dokončati v službi). No, raziskovalci na finskem ugotavljajo, da lahko pride do težav tudi zaradi premika ure. Tudi nekoliko starejša študija iz leta 2012 na Univerzi v Alabami v Birminghamu ugotavlja, da je v ponedeljek in torek po spremembi na poletni čas za 10-odstotkov višja verjetnost srčnega napada. Ljudje namreč že sicer bistveno premalo spimo. V ponedeljek in torek pa ob že siceršnjem pomanjkanju spanca telesu odvzamemo še dodatno uro počitka, kar je za telo lahko prehudo breme. S tega vidika je jesensko premikanje ure nazaj ni tako tvegano, vendar po mnenju raziskovalcev niti ne prinaša bistvenih koristi. Le redki namreč dodatno uro dejansko porabijo za spanje.