Prva noč v hotelu ali na obisku pri prijateljih je pogosto povezana tudi s slabšo kakovostjo spanja. Vso noč se premetavamo po postelji in se nikakor ne moremo pripraviti do tega, da bi zaspali. Ne gre zato, da imate doma najboljšo posteljo na svetu, razlogi so namreč povsem psihološke narave. Podobno kot delfini ali ptice med spanjem ohranjajo čuječnost, da bi se lahko dovolj hitro umaknili plenilcem, je tudi človek prvo noč v novem okolju bolj oprezen.
Učinek prve noči
Pojav je tako pogost, da je dobil ime, in sicer “učinek prve noči”. Raziskovali so razloge, zakaj imamo v tuji postelji pogosto težave s spanjem, pa čeprav je postelja točno takšna, kot nam je sicer všeč. Že lani so znanstveniki z Univerze Brown odkrili, da ko poskušamo zaspati v novem okolju, se naši možgani podzavestno trudijo ohraniti budno stanje in oprezajo za morebitnimi vsiljivci. Zato zaspi le ena polovica možganov, druga pa medtem straži.
Pri raziskavi spalnih vzorcev so odkrili, da ostane aktivnejša leva polovica možganov, čeprav obstaja možnost, da se obe polovici na straži izmenjujeta. Vmes so raziskali še vpliv različnih zvokov. Če so ljudem med spanjem predvajali enoličen zvok, jih to ni pretirano motilo in so spali naprej. Če pa so občasno dodali še kak nenavaden visok ton, so se možgani nenadoma predramili.
Tudi na hrup vlaka se lahko navadite
Najverjetneje gre za ohranitveni nagon, ki možganom omogoča počitek, ko je stanje v okolju stabilno in znano, vendar reagira na spremembe, ki bi morda lahko pomenile grožnjo. Najbrž si s tem lahko razlagamo tudi to, da imajo ljudje v bližini železniških prog kljub občasnemu močnemu hrupu mimovozečega vlaka miren spanec. Sami zase pravijo, da so se hrupa pač navadili in jih ne moti več, zdaj pa imamo tudi znanstveno razlago za to.
Pri ljudeh, ki so pogosto na poti, se možgani navadijo na raznolikost in so se “naučili”, da so stalne spremembe pravzaprav varna stalnica. Tudi možgani občasnih potnikov se kmalu navadijo na novo okolje in navadno že druga noč ni več tako moteča.
Kako lahko lajšamo te težave?
Nekateri pravijo, da bi bilo smiselno s sabo na pot nositi svoj vzglavnik, s čimer bi našim možganom poslali signal, da so pravzaprav doma. Ta ideja sicer ni najboljša, saj je z vzglavnikom v kovčku precej neprijetno potovati, hkrati je v novi sobi še vedno preveč tujkov. Nekateri zato prisegajo na vedno isto hotelsko verigo, saj so navajeni na ta standard in jim je okolje pravzaprav znano. Vsem drugim pa preostaneta le ustrezno sproščanje pred spanjem in morebitno dodajanje nežnih eteričnih olj v vzglavnik.