VIP SEKS: Hik, še bi (samo za 18+)

OVINKASTA CESTA DO DOMA GA JE POŠTENO ZMAHALA, VRTELO SE MU JE. TOLIKO MOČI JE ŠE IMEL, DA JE UKAZAL SLUŽBENEMU ŠOFERJU, NAJ TAKOJ USTAVI. TIK ZATEM JE ŠLO POZNO KOSILO POVRATNO POT …

Izstopil je, se nadihal svežega nočnega zraka in iz notranjega žepa suknjiča izvlekel elektronsko cigareto. Nekajkrat je močno vdihnil in že mu je bilo bolje. Deluje, je zadovoljno pomislil, govoriti tako ali tako ni mogel. Sam sebe je prepričal, da zaradi cigarete govori nerazločno, maha po zraku in deluje, kot da bi bil opit. Ja, seveda. V zadnjem žepu hlač je hranil malo čutarico, ženino rojstnodnevno darilo. Odvil je zamašek in zadnji požirek vodke je stekel po vedno žejnem grlu. Stopil je za vozilo, odprl prtljažnik in kovček, kjer je imel shranjeno rezervno obleko, srajco in kravato. Pod njo je ležala neodprta manjša steklenica vodke. Nekaj dolgih požirkov in bila je prazna. Sedel je zadnji sedež in takoj zaspal.

Šofer je potrkal na vrata in iz bližnje kopalnice je bilo slišati, naj vstopi. Prhala se je. Ni se obotavljal, hitro je slekel oblačila in se ji pridružil pod prijetno toplo vodo. Nastavila mu je hrbet, zato je pograbil tekoče milo in ji začel nežno militi ramena. Ko je bilo pene dovolj, je počasi nadaljeval po hrbtu do ritnic. Njena nekoliko širša zadnjica, mu je bila izjemno všeč zato se ji je posebej posvetil. Nagnila se je naprej, da se je ta napela, zato je pokleknil in počakal, da je voda sprala nastalo peno. Z jezikom ji je zdrsel po razporku. Pustila je, da je pil iz nje. Obrnila se je, ga zgrabila za glavo, dvignila nogo na držaj tuša in mu prepustila bohotno, nikoli obrito mednožje.

»Koliko, preden je zaspal?« je gola, ležeč na kopalniških tleh, vprašala šoferja. »Pollitrska iz kovčka,« je kratko odgovoril. Prikimala je: »Imava še čas, pridi!« Razprla je noge in ga pohotno, že tretjič ta večer, sprejela vase.

Oblekel se je, si pogladil kravato in popravil lase. Stopil je iz hiše in odprl zadnja vrata vozila. »Gospod minister, doma ste.« Prebudil se je, se naslonil na držaj vrat in težko izstopil. Izpod očal je škilasto pogledal šoferja: »Hik,« mu je ušlo, »še bi …«