Ni druge priložnosti, da bi popravili prvi vtis

Vedno, ko naletite na novo osebo, ki je dotlej še niste poznali, si boste o njej pri sebi ustvarili neko predstavo. V bistvu jo na nek način ocenite, pa čeprav morda le na nezavedni ravni. Gre za evolucijski mehanizem, saj so se morali naši predniki ob stiku z novostmi vedno znova spraševati, če jim morda ne preti kakšna nevarnost. Če imamo kakšne posebne namene ali potrebe, bomo osebe ocenjevali tudi po tem, ali so nam privlačne ali že delamo prve ocene, ali bi z njimi sklenili posel.

Kaj ocenjujemo?

Profesorica s Harvarda Amy Cuddy pravi, da si glede tujcev v resnici poskušamo odgovoriti na dve vprašanji: »Kakšne namene ima ta osebe z mano« in »Kako močna ter kompetentna je ta oseba?« Torej nas podzavestno zanima, ali je prišlek svoje namene sposoben in pripravljen tudi udejanjiti. Prvi vtis bo predstavljal le hitro oceno, ki je lahko tudi napačna, kar ni nič nenavadnega, ker v zgolj nekaj deset sekundah v resnici ne moremo spoznati človeka. Kljub temu pa bo prvi vtis bistveno vplival na vaše nadaljnje odnose z drugimi. Če bo prvi vtis slab, se boste izogibali nadaljnjim stikom in obratno, če boste koga dojemali kot prijetnega in kompetentnega, boste želeli z njim ali z njo preživeti več časa.

Negativen prvi vtis bomo težko popravili

Nekateri psihologi dokazujejo, da si bodo ljudje na podlagi prvega vtisa ustvarili zelo močno podobo drugega človeka. Zato smo ljudje radi ob prvih srečanjih zelo prijazni in si želimo, da bi nas drugi sprejeli, saj bomo kak manko v tem delu kasneje težko nadoknadili. Psihoterapevt Zoran Milivojević je tako zapisal, da rezultat prvega vtisa deluje kot “samoizpolnitvena prerokba”. Nadaljnja vedenja filtriramo tako, da ustrezajo naši predstavi, ki smo si jo ustvarili o človeku.

Nadalje Milivojević piše, da če smo sprva pustili dober vtis, zadostuje že ena napaka in bodo drugi izgubili dobro mnenje o nas. Če je prvi vtis negativen, naj bi druga oseba v povprečju potrebovala 8 pozitivnih »presenečenj«, da nas začne ceniti. Že zato se moramo navaditi, da je treba prvi vtis jemati z rezervo, saj bodo šele izkušnje s komunikacijo privedle do višje stopnje natančnosti ocenjevanja drugih. Sploh otroke je treba naučiti, da je prvi vtis lahko napačen in s tem zmanjšati njihovo naivnost ter povišati socialno inteligenco.