VRT: Kolobarjenje

Če želimo obilen pridelek, lepe in zdrave rastline ter dobro izkoriščen prostor na zelenjavnem vrtu, moramo dobro načrtovati zasaditev. Pri načrtovanju sajenja in setve vrtnin moramo poleg sajenja vrtnin v mešane posevke, o čemer smo pisali pred časom, upoštevati tudi kolobarjenje.

Osnova dobrega, zdravega vrtnarjenja je skrb za zemljo, ki vključuje osnovno gnojenje, opravljanje vseh opravil v primernem času in kolobarjenje. Kolobarjenje je tradicionalen način kroženja zelenjave, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujemo na drugem delu zelenjavnega vrta. Kolobarjenje na zelenjavnem vrtu je ključnega pomena za doseganje visokega in rednega pridelka, ohranitev rodovitnost tal preprečitve širjenja bolezni ter škodljivcev.

To pa ne velja samo za posamezne vrste, ampak tudi za cele skupine, zato denimo pora ne smemo posaditi na gredici, kjer sta prejšnje leto rasla česen in čebula. Izkušnje so namreč pokazale, da se z nepretrganim gojenjem posamezne vrste na isti površini sčasoma izčrpajo določena hranila iz zemlje, posledično pa se razmnožijo tudi škodljivci, ki napadajo to vrsto. Menjava je zato vedno dobrodošla. Nova skupina rastlin bo imela drugačne potrebe po hranilih, škodljivci, ki se bodo namnožili, pa bodo ob svojega gostitelja in bodo tako postopno izginili. V zelenjavnem vrtu kolobarimo tudi zaradi drugih razlogov. V kolobarju si sledijo vrtnine z različnimi potrebami po hranilih, ki za seboj puščajo zemljo v različnem stanju. Rastline optimalno izkoristijo razmere v zemlji, ki so nastale s predhodno setvijo drugih rastlin na istem mestu. Zanimivo dejstvo je tudi, da se hranila iz hlevskega gnoja sproščajo tri leta, zato ne gnojimo vsako leto celotnega vrta, ampak le tretjino. Na tej tretjini posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil, kot so kapusnice in plodovke.

Če rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, dajemo možnost škodljivcem in boleznim, da se razmnožijo. Še en razlog, zakaj je kolobarjenje dobro, je dejstvo, da lahko izločki korenin, ki jih nekatere vrtnine puščajo v tleh, slabo vplivajo na rast vrtnin, ki jim sledijo. Najpomembnejše pa je to, da kolobarjenje ni zdravilo, zato nima smisla začeti kolobariti šele takrat, ko se težave že kažejo. Je pa kolobarjenje zagotovo najboljša preventiva za odstranitev številnih težav na vrtu.

(iz tiskane izdaje Škandal24)