IZ TISKANE IZDAJE: Velika in bogata podjetja brez težav prek birokratskih ovir

Razpreden slovenski birokratski aparat, ki rovari po malih ljudeh, ne predstavlja nobene ovire za bogata podjetja. Z denarjem se lahko očitno kupi tudi slepota državnih organov pred napakami v uradnih dokumentih.

Nov Lekov proizvodni objekt na Prevaljah bo namenjen povečanju proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Celotna investicija je vredna 105 milijonov evrov, v prvi fazi bodo investitorji za gradnjo namenili 70 milijonov evrov. Zanimivo je že dejstvo, da za gradnjo takšnega megalomanskega objekta v urbanem okolju na Prevaljah, tik ob reki Meži, podjetje ne potrebuje posebnega okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav se proizvodnja ukvarja s predelavo penicilina, ki je vse prej kot do okolja prijazna snov. Agencija Republike Slovenije za okolje je v tem primeru izdala le okoljevarstveni sklep, ki podjetju dovoljuje širitev proizvodnje. A sklep vsebuje takšne vsebinske napake, da se mu farmacevtska stroka prav posmehuje.

Za povečanje Lekove proizvodnje na Prevaljah država namenja subvencijo v višini 7 milijonov evrov.

Širitev proizvodnje na podlagi neumnosti

Že pred časom je lokalni koroški portal e-Koroška poročal o napakah v okoljevarstvenemu sklepu, z ARSO pa so jim odgovorili, da napaka ni potrebna popravka. Pa si poglejmo to strokovno neumnost: »Predvideno je povečanje proizvodnje z 0,6 milijarde na 2 milijardi tablet in z 12,5 milijona na 31 milijonov steklenih oralnih suspenzij letno,« je zapisano v okoljevarstvenem sklepu. Besedna zveza steklena oralna suspenzija je popolni nesmisel, izraz, ki ga farmacevtska teorija in praksa ne poznata. To bi pomenilo zdravilo, ki je narejeno iz stekla, zdravi pa bolezni v ustih. Kot navajajo na e-Koroška, so »strokovnjaki« želeli zapisati, da se bo proizvodnja povečala na 31 milijonov steklenic peroralnih suspenzij, kar predstavlja zdravilo, ki ga pojemo skozi usta in ni namenjeno zdravljenju bolezni v ustih. A ker je Lek zelo bogato podjetje, je tudi med največjimi slovenskimi izvozniki, njihov lastnik Novartis pa je še bogatejši, se napake s strani državnih uradnikov hitro spregledajo in potisnejo v pozabo. Če pa bi uradniki opazili tipkarsko napako, kakšno vejico preveč ali premalo v dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja za skromno hiško pri navadnemu državljanu, pa lahko ta na gradnjo kar pozabi.

Birokracija tepe male ljudi

Obsežen birokratski aparat, ki se obnaša in deluje kot država zase, se je kot hobotnica prepletel v vse sfere življenja Slovencev. Mrcvari male ljudi, velikim korporacijam, ki so večinoma v rokah tujcev, pa zlahka pogleda skozi goste birokratske lovke. Kaviar levica bi za tuje turbokapitalistične korporacije na slovenskem trgu storila vse in še več, milijonske subvencije tujim podjetjem pa upravičujejo z nekaj 100 novimi delovnimi mesti in s tem zavajajo javnost. Za mikro-, mala in srednja podjetja, ki so glavni temelj slovenskega gospodarstva, jim je prav malo mar.

Lex Magna, Lex Lek

Naj samo spomnimo, kako je Cerarjeva vlada v Slovenijo na vse pretege vabila avstrijsko Magno in jim za umazano proizvodnjo ponujala najrazličnejše ugodnosti, med njimi tudi gozdna in kmetijska zemljišča, s čimer nima težav niti kmetijski minister Dejan Židan. Tudi Leku v že tako (pre)polno mošnjo kapljajo državni milijoni, s katerimi država vzpodbuja širitev proizvodnje in gradnjo novega penicilinskega obrata na lokaciji na Prevaljah. Ministrstvo RS za gospodarstvo z Zdravkom Počivalškom na čelu, ki je očitno ljubitelj tujih umazanih proizvodenj v Sloveniji, za male podjetnike mu je vseeno, je v začetku leta Leku namenilo sedem milijonov evrov državne subvencije za gradnjo na Prevaljah. Primer, ko bi družinsko podjetje pridobilo en sam evro nepovratnih državnih sredstev pomoči za gradnjo proizvodne hale, je v Sloveniji neznanka.