Igor Vuksanović je javna oseba, je presodilo sodišče, ko je tožil medij. Foto: Facebook.

Ustavno sodišče RS se je pod dr. Rajkom Knezom znašlo v velikem škandalu. Pobudo za oceno odloka o nočni omejitvi gibanja zaradi epidemije koronavirusa, ki jo nekateri dojemajo kot “policijsko uro,” je vložil Igor Vuksanović, svetovalec na ustavnem sodišču.

Da je zadeva silno vroča, priča tudi dejstvo, da se je predsednik sodišča Knez danes zavil v molk in na vprašanja, ki smo jih naslovili nanj, ni odgovoril. Celoten niz vprašanj objavljamo v nadaljevanju, ko jih preberete, pa vam bo bolj jasna tudi vsebina Vuksanovićeve pobude.

Knezove odgovore bomo, ko jih prejmemo, objavili. Pojasnila nam je posredoval zgolj generalni sekretar sodišča dr. Sebastian Nerad, ki je zapisal: “Z dejstvom, da je pobudo vložil g. Igor Vuksanovič, smo seveda neizbežno seznanjeni, saj vloga vedno vsebuje podatke o vlagatelju. V tej zadevi bo Ustavno sodišče pobudnika obravnavalo kot druge udeležence v postopku pred Ustavnim sodiščem, kar pomeni, da pobudnik nikakor ne bo sodeloval pri pripravi gradiv, onemogočen pa mu je tudi dostop do zadeve.”

Vuksanović je ugled ustavnega sodišča okrnil že pred leti, ko se je izživljal v spletnih komentarjih in tudi razkril svojo identiteto. To je takrat razkril tednik Reporter v članku z naslovom Igor Vuksanović okrnil ugled ustavnega sodišča.

Vuksanović je časopis tožil in pogorel, o čemer so pisali v članku na povezavi.

The post Škandal na ustavnem sodišču, predsednik dr. Rajko Knez se je zavil v molk appeared first on skandal24.si.

Vir: Gvin

Blokada premoženja propadlo političarko Katarino Kresal očitno kar težko pade.  V četrtek so zasedali ustavni sodniki in pod točko devet se je na dnevnem redu znašla tudi blokirana Kresalova, sicer od začetka februarja 2016 največja posamezna lastnica Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki. Prva blokada pa je padla še isti mesec, iz Ajpesa izhaja “Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. X Kpr 4856/2016 z dne 22.2.2016, se vpiše odredba o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, prepoved odtujitve ali obremenitve poslovnega deleža, za čas od 22.2.2016 do 22.5.2016.”

Izsek iz dnevnega reda objavljenega na spletni strani ustavnega sodišča, kjer je pritožba Kresalove, v nadaljevanju.

Situacijo, ko je specializirano državno tožilstvo zahtevalo celo štiritev preiskave, podaljšanje začasnega zavarovanja pa se je 11. novembra izteklo, smo podrobneje pred dnevi opisali na povezavi.

Smo pa v četrtek na ustavnem sodišču preverjali, ali se je kateri od ustavnih sodnikov pri odločanju o pritožbi največje lastnice Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki iz odločanja izločil. Podpredsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je bil denimo pred dnevi v središču medijskega poročanja zaradi sodelovanja pri nastajanju Stranke Mira Cerarja (SMC), ki se je kasneje preimenovala v Stranko modernega centra. A to ne spremeni dejstev, da je (bil) Accettov tesni sodelavec Miro Cerar včasih svetovalec Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki. Accetto je po poročanju Žurnala o tesnih odnosih s Cerarjem dejal: “Nisem tajil dobrega osebnega poznanstva z Mirom Cerarjem in tudi tega ne, da sem pred njegovim vstopom v politiko z njim sodeloval v okviru civilnodružbene skupine, ki jo je zbral za spodbujanje razprave o aktualnih vprašanjih slovenske družbe,” Za Finance je leta 2014 o sodelovanju s pisarno Kresalove in njenega partnerja Cerar dejal: “Odvetniški pisarni sem svetoval pri ustavnopravnih in nekaterih upravnopravnih in različnih postopkovnih vprašanjih.”

The post FOTO: Težave Katarine Kresal z blokiranim premoženjem, pritožila se je na ustavno sodišče appeared first on skandal24.si.

Predsednika Računskega sodišča RS Tomaž Vesel in Ustavnega sodišča RS Rajko Knez sta konec marca družno zaprosila za sestanek pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu, so nam potrdili v kabinetu obeh. S seboj sta vzela tudi novopečenega varuha človenkovih pravic Petra Svetino. Vse skupaj je potekalo v tajnosti, o sestanku ni poročala spletna stran nobene od vpletenih institucij, čeprav načeloma o srečanjih na najvišji ravni poročajo.

Težave…

Ko smo prejeli pojasnila, o čem je na zamolčanem sestanku potekala beseda, se je izkazalo, da sta predsednika institucij, ki naj bi ju dičila neodvisnost od aktualne oblasti, predsednika vlade prosila za denar. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, ki je potrdil neuradno infromacijo našega vira o sestanku, je pojasnil: “Posebnega dnevnega reda ni bilo, namen pa je bil predsednika vlade seznaniti s položajem teh treh ustavnih organov v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti, zlasti glede njihove proračunske samostojnosti in neodvisnosti. Trenutna zakonska ureditev je namreč ustavnopravno sporna, na kar vsi trije opozarjajo že vrsto let. Ob tej priložnosti so ustavno sodišče, računsko sodišče in varuh človekovih pravic tudi obvestili predsednika vlade o težavah z novimi plačnimi nesorazmerji, ki so v teh treh organih nastala pri javnih uslužbencih po lanskih dogovorih vlade s sindikati javnega sektorja.”

Nenavadna tajnost

Podobno je napisala tudi Helena Lovše z računskega sodišča: “Marca 2019 so se pri premieru Šarcu na njihovo skupno pobudo sestali predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, varuh človekovih pravic Peter Svetina in predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Predsednika vlade so seznanili s položajem teh treh ustavnih organov v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti, predvsem glede proračunske samostojnosti in neodvisnosti. Govorili so tudi o težavah v zvezi z novimi plačnimi nesorazmerji, katerim smo priča po posameznih organih.”

Lovšetova je o tajnosti sestanka zapisala še: “O tovrstni sestankih predsednika računskega sodišča nikoli ne obveščamo javnosti, naša spletna stran je v glavnem namenjena revizijskim poročilom in pomembnejšim mednarodnim dogodkom.” Zanimivo, ko se je Vesel nekaj dni prej sestal s Svetino kot novim varuhom človekovih pravic, so o sestanku poročali na povezavi, čeprav ni šlo za ne za revizijsko poročilo, niti za pomembnejši mednarodni dogodek.

“Ustavno sodišče na svoji spletni strani objavlja samo novice v zvezi z sprejetimi odločbami ter sporočila, ki se nanašajo na mednarodno dejavnost ustavnega sodišča,” pa je o razlogih za neporočanje o sestnaku zapisal Nerad.

Ko je v zraku ustavna presoja rebalansa proračuna, Knez k predsedniku vlade

Nekoliko neroden je, zlasti za predsednika ustavnega sodišča Kneza, tudi izbrani trenutek za tak sestanek, saj je Šarca za sestanek prosil prav v dneh, ko je rebalans letošnjega proračuna doživljal največ kritik zaradi domnevne neustavnosti, rodila pa se je tudi pobuda po ustavni presoji rebalansa.

Zanimalo nas je tudi, kako pogosta so srečanja predsednikov računskega in ustavnega sodišča s predsednikom vlade. Nerad je pojasnil: “Predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je sicer s predsednikom vlade bežno srečal še na proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 21.12.2018 in tik pred tem na svečani seji v državnem zboru.”

Medtem ko na računskem sodišču ta podatek očitno še iščejo, saj odgovora na to vprašanje še nismo prejeli

The post Tajno srečanje: (Ne)odvisnost ali kako sta predsednika skrivaj hodila fehtat Šarca za denar appeared first on skandal24.si.

Na seznamu najdražjih letov s falconom za leto 2018 je pri vrhu pot, ki so jo v Rigo opravili na ustavnem sodišču. Specifikacija ministrstva za obrambo, ki upravlja s falconom, kaže, da je stala pot vrtoglavih 14.367,60 evrov. Specifikacijo poti v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Ustavni sodniki so v Rigo poleteli v sredo, vračali so se v petek. Po podatkih, ki smo jih prejeli od ministrstva za obrambo, so bili potniki takratna predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Rajko Knez, ki je predsedovanje ustavnemu sodišču prevzel decembra od Sovdatove, ustavna sodnika Špelca Mežnar in Matej Accetto, ter generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Sovdatova in Knez sta na povratku izstopila v Mariboru, medtem ko so ostali leteli na relaciji Ljubljana – Riga – Maribor – Ljubljana.

Poslovni razred za celo delegacijo bi stal manj kot pet tisočakov

Pogled v iskalnih letalskih kart na spletnem portalu letalske.si pokaže, da bi, če uporabimo parametre kar najbolj podobne tistim, po katerih je letela delegacija z ustavnega sodišča, lahko delegacija z redno linijo letela iz Ljubljane precej ceneje. Stroškovnih se za delegacijo petih ljudi giblje med 1.871,35 in 2.507,35 evri, če bi leteli v ekonomskem razredu. Polet za pet oseb v poslovnem razredu bi stal od 4.804,40 do 6.848 evrov. Kar v nobnem primeru ni niti polovica tistega, kar je stal let s falconom. Res je, da bi morali enkrat prestopiti. A razlika med najdražji letom v poslovnem razredu, torej 6.848 evri in 14.367,60, kolikor so porabili na ustavnem sodišu, je 7519,60 evrov. Kar je več kot osem bruto minimalnih plač za leto 2019.

Ustavno sodišče smo zaprosili za podatke, kdoje sprejel odločitev za polet s falconom in na podlagi kakšnih argumentov. Glede na to, da letalske karte rednih linij na primerljive datume (odhod v sredo, povratek v petek) stanejo od 300 do 400 evrov na potnika, nas je zanimalo, zakaj delegacija ustavnega sodišča ni letela z redno linijo. Pa tudi, čigava je bila odločitev, da se letalo na poti iz Rige ustavi še na mariborskem letališču.

Nerad: Letalo se je moralo prazno vrniti

Generalni sekretar ustavnega sodišla Sebastian Nerad visoke stroške leta opravičuje s časovnim prihrankom, saj potnikom ni bilo potrebno prestopati. Kdo se je odločil za drago potovanje, eksplicitno ne pojasni, pojasnila pa dajejo slutiti, da gre za njegovo odločitev. (Foto: www.us-rs.si (Daniel Novakovič/STA))

Odgovoril je generalni sekretar ustavnega sodišča Nerad, ki na zadnje vprašanje eksplicitno sicer ni odgovoril, je pa zapisal: “Ustavno sodišče je bilo s sklepom vlade z dne 28. 7. 2016 obveščeno, da stroške letov državnega letala falcon krije ministrstvo za obrambo, saj morajo piloti tega letala za ohranitev svojih licenc letno opraviti določeno število ur letenja. Ker je letalo na voljo najvišjim državnim funkcionarjem, med katere spada tudi predsednik ustavnega sodišča, smo bili obveščeni, da lahko tudi ustavno sodišče uporablja letalo. Država se mora pač odločiti, ali bo imela državno letalo ali ne. O tem ne odloča ustavno sodišče. Če država državno letalo ima in je na voljo nosilcem posameznih vej državne oblasti, pa je smiselno, da ti državno letalo tudi uporabljajo.”

V Rigo so leteli na uradni obisk delegacije Ustavnega sodišča Republike Slovenije pri Ustavnem sodišču Republike Latvije. Pri odločitvi za let s falconom se sklicuje na čas: “Če bi potovali z redno linijo v Rigo, bi potovanje trajalo večji del enega dneva (zaradi prestopanja), zaradi česar tega dneva ne bi mogli hkrati že koristno uporabiti za sam potek obiska. Enako velja tudi za dan povratka. Potovanje z redno linijo bi zato pomenilo, da bi obisk morali podaljšati vsaj na štiri dni, sicer ne bi mogli izvesti celotnega programa, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče Latvije.”

O visokih stroških pa: “Opozarjamo, da je državno letalo delegacijo pripeljalo v Rigo in posadka ni ostala v Rigi do konca obiska, kar bi bilo običajno, temveč nam je bilo pojasnjeno, da se mora letalo zaradi drugih načrtovanih letov tega dne prazno vrniti v Ljubljano. Zato se je vrnilo po delegacijo ob koncu obiska. Na kakšen način so bili ti vmesni leti obračunani, ali kot strošek, ki je oziroma ni prikazan v povezavi s posameznim letom delegacije ustavnega sodišča, ustavnemu sodišču ni znano in tudi ni stvar ustavnega sodišča.”

V Mariboru so se ob povratku ustavili, ker je bila na dan povratka delegacije, predvidena obveznost predsednice in sodnika ustavnega sodišča na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Zato “se je ustavno sodišče pozanimalo, ali je mogoče in ustrezno, da državno letalo pristane v Mariboru, ker bi bilo treba sicer uradni obisk v Latviji končati še prej in oba sodnika potem iz Ljubljane odpeljati nazaj v Maribor. Od pristojnih oseb smo bili obveščeni, da za pristanek v Mariboru ni ovir, zaradi česar se nam je zdel kratek postanek v ta namen na mariborskem letališču, predvsem zaradi boljše izrabe časa, koristen.“

The post Najdražja službena pot s falconom v 2018: Ustavno sodišče samo za pot porabilo več kot 14 tisoč evrov appeared first on skandal24.si.