Najdražja službena pot s falconom v 2018: Ustavno sodišče samo za pot porabilo več kot 14 tisoč evrov

Na seznamu najdražjih letov s falconom za leto 2018 je pri vrhu pot, ki so jo v Rigo opravili na ustavnem sodišču. Specifikacija ministrstva za obrambo, ki upravlja s falconom, kaže, da je stala pot vrtoglavih 14.367,60 evrov. Specifikacijo poti v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Ustavni sodniki so v Rigo poleteli v sredo, vračali so se v petek. Po podatkih, ki smo jih prejeli od ministrstva za obrambo, so bili potniki takratna predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Rajko Knez, ki je predsedovanje ustavnemu sodišču prevzel decembra od Sovdatove, ustavna sodnika Špelca Mežnar in Matej Accetto, ter generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Sovdatova in Knez sta na povratku izstopila v Mariboru, medtem ko so ostali leteli na relaciji Ljubljana – Riga – Maribor – Ljubljana.

Poslovni razred za celo delegacijo bi stal manj kot pet tisočakov

Pogled v iskalnih letalskih kart na spletnem portalu letalske.si pokaže, da bi, če uporabimo parametre kar najbolj podobne tistim, po katerih je letela delegacija z ustavnega sodišča, lahko delegacija z redno linijo letela iz Ljubljane precej ceneje. Stroškovnih se za delegacijo petih ljudi giblje med 1.871,35 in 2.507,35 evri, če bi leteli v ekonomskem razredu. Polet za pet oseb v poslovnem razredu bi stal od 4.804,40 do 6.848 evrov. Kar v nobnem primeru ni niti polovica tistega, kar je stal let s falconom. Res je, da bi morali enkrat prestopiti. A razlika med najdražji letom v poslovnem razredu, torej 6.848 evri in 14.367,60, kolikor so porabili na ustavnem sodišu, je 7519,60 evrov. Kar je več kot osem bruto minimalnih plač za leto 2019.

Ustavno sodišče smo zaprosili za podatke, kdoje sprejel odločitev za polet s falconom in na podlagi kakšnih argumentov. Glede na to, da letalske karte rednih linij na primerljive datume (odhod v sredo, povratek v petek) stanejo od 300 do 400 evrov na potnika, nas je zanimalo, zakaj delegacija ustavnega sodišča ni letela z redno linijo. Pa tudi, čigava je bila odločitev, da se letalo na poti iz Rige ustavi še na mariborskem letališču.

Nerad: Letalo se je moralo prazno vrniti

Generalni sekretar ustavnega sodišla Sebastian Nerad visoke stroške leta opravičuje s časovnim prihrankom, saj potnikom ni bilo potrebno prestopati. Kdo se je odločil za drago potovanje, eksplicitno ne pojasni, pojasnila pa dajejo slutiti, da gre za njegovo odločitev. (Foto: www.us-rs.si (Daniel Novakovič/STA))

Odgovoril je generalni sekretar ustavnega sodišča Nerad, ki na zadnje vprašanje eksplicitno sicer ni odgovoril, je pa zapisal: “Ustavno sodišče je bilo s sklepom vlade z dne 28. 7. 2016 obveščeno, da stroške letov državnega letala falcon krije ministrstvo za obrambo, saj morajo piloti tega letala za ohranitev svojih licenc letno opraviti določeno število ur letenja. Ker je letalo na voljo najvišjim državnim funkcionarjem, med katere spada tudi predsednik ustavnega sodišča, smo bili obveščeni, da lahko tudi ustavno sodišče uporablja letalo. Država se mora pač odločiti, ali bo imela državno letalo ali ne. O tem ne odloča ustavno sodišče. Če država državno letalo ima in je na voljo nosilcem posameznih vej državne oblasti, pa je smiselno, da ti državno letalo tudi uporabljajo.”

V Rigo so leteli na uradni obisk delegacije Ustavnega sodišča Republike Slovenije pri Ustavnem sodišču Republike Latvije. Pri odločitvi za let s falconom se sklicuje na čas: “Če bi potovali z redno linijo v Rigo, bi potovanje trajalo večji del enega dneva (zaradi prestopanja), zaradi česar tega dneva ne bi mogli hkrati že koristno uporabiti za sam potek obiska. Enako velja tudi za dan povratka. Potovanje z redno linijo bi zato pomenilo, da bi obisk morali podaljšati vsaj na štiri dni, sicer ne bi mogli izvesti celotnega programa, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče Latvije.”

O visokih stroških pa: “Opozarjamo, da je državno letalo delegacijo pripeljalo v Rigo in posadka ni ostala v Rigi do konca obiska, kar bi bilo običajno, temveč nam je bilo pojasnjeno, da se mora letalo zaradi drugih načrtovanih letov tega dne prazno vrniti v Ljubljano. Zato se je vrnilo po delegacijo ob koncu obiska. Na kakšen način so bili ti vmesni leti obračunani, ali kot strošek, ki je oziroma ni prikazan v povezavi s posameznim letom delegacije ustavnega sodišča, ustavnemu sodišču ni znano in tudi ni stvar ustavnega sodišča.”

V Mariboru so se ob povratku ustavili, ker je bila na dan povratka delegacije, predvidena obveznost predsednice in sodnika ustavnega sodišča na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Zato “se je ustavno sodišče pozanimalo, ali je mogoče in ustrezno, da državno letalo pristane v Mariboru, ker bi bilo treba sicer uradni obisk v Latviji končati še prej in oba sodnika potem iz Ljubljane odpeljati nazaj v Maribor. Od pristojnih oseb smo bili obveščeni, da za pristanek v Mariboru ni ovir, zaradi česar se nam je zdel kratek postanek v ta namen na mariborskem letališču, predvsem zaradi boljše izrabe časa, koristen.“