Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, sodeč po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, z državo nima povsem čistih računov, kar se tiče plačevanja obveznih dajatev od oddajanja stanovanja na Grablovičevi ulici v Ljubljani od leta 2014 naprej. Komisija je v postopku, za katerega ga je zaprosil Bošnjakov delodajalec Banka Slovenije, ki je trajal kar pol leta, ugotovila:  “Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter delodajalcu podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.”

Ima pa Bošnjak, sodeč po posnetkih z letošnjega januarskega gostovanja predsednika vlade Marjana Šarca na Škrabčevi domačiji, zelo pristne odnose s Šarcem. Pa tudi afiniteto do Šarca, saj je na dogodek s Šarcem pripeljal kar celo družino.

Kako so v dogodku uživali v drugi vrsti, in kako so bili pripravljeni čakati v vrsti, da so se s Šarcem rokovali in poklepetali, priča posnetek v nadaljevanju. Če vas zanima samo, kako se razumeta Šarec in Bošnjak – Bošnjakovi so svoj tretnutek s predsednikom vlade Šarcem dočakali nekje po 84. minuti dogajanja (1:24:50 po uri s posnetka), ko se je poslovil Mirko Bandelj, nekdanji minister za notranje zadeve in generalnim sekretarjem vlade LDS. 

The post FOTO: Nerodni posnetki Šarca in viceguvernerja Bošnjaka, ki očitno z državo nima čistih računov appeared first on skandal24.si.

“Senat komisije je na seji 21. 11. 2019 obravnaval tudi zadevo, o kateri sprašujete, in sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru. Ker so Ugotovitve s poukom o pravnem sredstvu v postopku vročanja obravnavani osebi, vam več informacij zaradi interesa postopka v fazi, v kateri je, ne moremo podati,” je Maša Jesenšek iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnila petkov dnevni red seje senata KPK.

Ali so odločitev že prejeli, preverjamo tudi pri Banki Slovenije.

Pretekli teden smo poročali, da pri KPK postopek ugotavljanja domnevne utaje davka, ki je je bil osumljen viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, ki je stekel na prošnjo Banke Slovenije, traja že pol leta. Spletni portal Požareport je poročal, da je Banka Slovenije za preiskavo KPK zaprosila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči.

The post KPK sprejela odločitev o viceguvernerju Bošnjaku appeared first on skandal24.si.

Poskusite izvedeti, koliko oseb so pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki ji predseduje Boris Štefanec, zadolžili za vpogled v evidenco Finančne uprave RS (Furs), ali je viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak plačal obveznosti iz najemnine, ki jo zaračunava za stanovanje, ki ga oddaja na Grablovičevi ulici v Ljubljani.

Mi nismo mogli. Iz KPK so nam na sklop vprašanj, v celoti so dostopna na povezavi, med katerimi je tudi prošnja za konkretno število oseb, ki delajo na zadevi, in ime tiste ali tistega, ki je odgovoren ali odgovorna za postopek, torej dejansko za izpolnitev prošnje, ki jo je na KPK naslovila Banka Slovenije, poslali naslednji zapis: “Nikakor ne drži, da komisija s postopkom, o katerem sprašujete, zavlačuje. Postopki pred komisijo se vodijo v skladu z Zakonom o upravnem postopku, zato so navedbe, da ne gre za zahteven postopek, katerega glavno dejanje ne bi smelo trajati več kot en dan, neutemeljene. Informacij o tem, kdo vodi postopek in koliko sodelavcev sodeluje pri njem, komisija zaradi interesa preiskave do zaključka postopka ne more posredovati.” Dopis je podpisala Maša Jesenšek.

In dokler KPK ne bo pripeljala do zaključka, bo nad viceguvrnerjem Banke Slovenije Bošnjakom visel sum utaje davka.

The post Še ena skrivnostna tančica pri dolgotrajnem postopku KPK v zadevi suma utaje davka, ki bremeni viceguvernerja Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.

“Banka Slovenije je zaradi očitkov viceguvernerju Marku Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za preiskavo. Sami namreč nimajo pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS (Furs),” – to je citat iz zapisa Slovenske tiskovne agencije (STA) z dne 20. junija letos. Banka Slovenije je, kot je poročal spletni portal Požareport, za preiskavo KPK zaposila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči. 

V petek, 15. novembra, smo preverili, kakšen je po debelih petih mesecih rezultat preiskave. Odgovor je kar malce osupljiv: “Komisija zadeve, o kateri sprašujete, še ni zaključila, zato več informacij v zvezi z njo trenutno ne more dati.”

Torej, Bošnjak nad katerim visi sum neplačevanja davkov mirno sedi na drugi najvišji poziciiji v Banki Slovenije, ker pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Boris Štefanec, očitno v petih mesecih ni bila sposobna vpogledati v evidenco Furs, ali je plačal obveznosti iz najemnine.

Poleg te, naj bi po pisanju Požareporta zoper Bošnjaka na Banki Slovenije potekala tudi interna preiskava, povezana z domnevno zlorabo viceguvernerjevih pooblastil pri Hranilnici Lon.

Zato smo v petek Štefanecu pisali še enkrat, ker pojasnil do zaključka redakcije nismo prejeli, objavljamo vprašanja v celoti.

The post Viceguvernerjeva domnevna utaja davkov: KPK preiskuje že pol leta, čeprav gre dejansko zgolj za vpogled v evidence appeared first on skandal24.si.

Iz mariborske sodne palače smo izvedeli, da se je pretekli ponedeljek, torej na prvi letošnji februarski ponedeljek, okoli desete ure po hodnikih preiskovalnega oddelaka mariborskega okrožnega sodišča razlegalo kričanje nekdanjega župana Franca Kanglerja. Vir pripoveduje: “Slišalo se je, kot da je podivjal. Kričal je vsepovprek kakih 10 minut!” Ugotovili smo, da je tega dne pri preiskovalni sodnici Alenki Topalovič potekala obravnava, natančneje zaslišanje priče, in to razvpitega mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v letih 2008 in 2009 podpisal vse odredbe zoper Kanglerja in to kljub temu, da se je zavedal, da se s Kanglerjem dobro poznata. Žirovnik je tudi tisti sodnik, ki je lani jeseni ob županskih volitvah razburil javnost, ker je, kot rečejo Štajerci, čagal v štabu Kanglerjevega protikandidata Aleksandra Saše Aresnovića.

Poklicali smo Kanglerja, da bi izvedeli, zakaj je vpil na sodišču, a zadeve ni želel komentirati, potrdil pa je, da je na prvi februarski ponedeljek prisostvoval zaslišanju Žirovanika kot priče. Kar se nam je zdelo nenavadno, saj je sodišče v Murski Soboti, po zaslišanju, ki je potekalo 28. septebra lani pri tamkajšnji sodnici Nataliji Goldinskij, razvpitega Žirovnika iz postopka izločilo. Tu je bil Kangler bolj gostobeseden, dejal je: “Nepojmljivo je, kar se dogaja v Mariboru na sodišču. Pri preiskovalni sodnici Topalovičevi, sem v spis vložil pravnomočen sklep Okrožnega sodišče v Murski Soboti, s katerim je bil izločen sodnik Žirovnik ter prepis zvočnih posnetkov prič Rudolfa Mogeta, Jožefa Jerovška in Željka Vogrina. Mariborska sodnica Topalovič je s svojim ravnanjem pokazala, da ne spoštuje odločitve sodišča iz Murske Sobote, saj je ponovno sklicala zaslišanje prič Jerovška, Mogeta, Vogrina. Sramota, da tako branijo bivšega agenta SDV SFRJ in aktualnega sodnika Žirovnika, kateri zagotovo ve, kaj vse se je dogajalo z odredba v zvezi z mano, saj jih osebno ni podpisal, čeprav je pod odredbo naveden. Po drugi strani pa se na Telekomu čudežno najde odredba, ki jo je podpisal Žirovnik, vendar le-ta ni veljavna, saj je policija kasneje dostavila drugo, ki je ni podpisal Žirovnik. A sodnica Alenka Topalovič teh okoliščin ne želi raziskati.”

Že pred dnevi smo zasledili javni poziv Odbora 2015 predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, naj zaradi nespoštovanja pravnomočnih odločitev drugih sodišč na mariborskem sodišču odredi izredni strokovni nadzor. V odboru postopke zoper Kanglerja – ob političnosti sodnikov kot je Žirovnik, pa četudi v prostem času, vse bolj spominjajo na politično gonjo – primerjajo s povojnimi dachauskimi procesi. Zaskrbljujoča je številka odbora, da naj bi v postopkih, ki potekajo zoper Kanglerja, ugotovil več kot 22 kršitev človekovih pravic. O vseh so redno obveščali državni zbor, Vrhovno sodišče RS, predsednika države, predsednika vlade, pristojnega ministra in sodišča. In ne moremo mimo dejstva, da je bil do imenovanja na mesto slovenskega predstavnika oziroma sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak. In prav on je ves čas opozarjal mariborsko sodišče na kršitve človekovih pravic v zadevi Kangler.

Odgovore zato iščemo pri pristojnih šefih sodne veje oblasti. Na Florjančiča smo naslovili niz vprašanj, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Odgovore iščemo tudi pri predsednici mariborskega okrajnega sodišča Alenki Zadravec. Spomniti velja, da tamkajšnja sodnica Alenka Golčer ni dovolila Kanglerju oziroma njegovi obrambi niti enega dokaznega predloga, niti zaslišanja niti ene priče kot sta nekdanja poslanca Moge in Jerovšek ali Vogrin. Je pa ignorirala ustavnopravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je zapisal, da so s sodnikom Žirovnikom Kanglerju kršili človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pa pravico do obrambe. Zato po njegovem v primeru Kangler ne moremo govoriti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju.

In na tem mestu ne moremo prezreti raziskave pravnikov mlajše srednje generacije Andraža Terška in Jurija Toplaka, ki je leta 2017 pokazala, da se v Mariboru rekordno kršijo človekove pravice. Izsledki študije kažejo, da je verjetnost kršitve človekovih pravic ali ustavnih pravic v Mariboru kar 40 odstotkov večja kot v Ljubljani, štirikrat večja kot v Kopru in šestkrat večja kot denimo v Celju.

The post Viri iz sodne palače o Kanglerju: Kričal je kakih deset minut, kot da je podivjal! appeared first on skandal24.si.

Po padcu prvega kroga izbire guvernerja Banke Slovenije se zdi, da je padec tudi drugega kroga skorajda neizbežen. Kot alternativa odločitvi med Jožetom P. Damijanom in Igorjem Mastenom, se je namreč v javnosti ponovno zavrtelo ime Sibila Svilana, dolgoletnega bančnika. Toda to vrtenje Svilana ni neobičajno, saj je po ljubljanskih kuloarjih njegovo ime, kot enega izmed pretendentov za naslednika Boštjana Jazbeca, kroži že vsaj od poznega poletja. Vprašanje, ki se na tem mestu pojavlja je kdo je Svilan, zakaj ravno on in ali ni mogoče dilema Damijan – Masten umetno ustvarjena, samo zato, da se naredi prostor za Svilana. 

Dimna bombica Damijan čisti pot Arharjevemu adutu

Ni ravno skrivnost, da je Svilan izjemno blizu nekdanjemu guvernerju, sedaj svetovalcu predsednika države, Francetu Arharju. Arharjevi prstni odtisi so seveda vidni. Svilan prihaja iz sivine, medtem, ko je v javnosti odprta dilema, ki je pravzaprav ni. Redkokateri izmed dobro poučenih bančnikov in finančnikov namreč verjame, da je Damijan karkoli drugega, kot dimna zavesa, saj je v praksi o delovanju regulatorja in skupni monetarni politiki EU, ne samo manj poučen od Mastena, prejšnjega Pahorjevega propadlega kandidata Primoža Dolenca in celo Marka Bošnjaka, ampak so njegova stališča o izstopu iz evro območja tako sporna, da s političnega vidika niso sprejemljiva. Toda šah, ki se ga igra v zakulisju, je ravno ta, da se med Mastenom in Damijanom vzpostavi pat pozicija v parlamentu in potem kot adut iz rokava ponudi Svilana. Ki je za levo koalicijo kakor bolj sprejemljiv. Nenazadnje blokada drugega kroga izbire pomeni tudi, da v tretjem na katerega bi se lahko prijavil Svilan ne bo več ne Dolenca, ne Mastena, ne Damijana, in da se bodo prijavili kandidati s katerimi bi Svilan lahko pometel.

Čudna posla v predsedniški palači

Naši viri iz predsedniške palače so nedvoumni: Arharjeva angažiranost, katere posledica je pat pozicija, je sporna, ne glede na to, da je svetovalec predsednika države. Arhar namreč plete zgodbo, ki naj se ne bi končala z izbiro najboljšega kandidata, temveč njegovega, Svilana. To pa pomeni, da prihaja do preseganja zaupanja, ki ga lahko ima svetovalec. Svilana in Arhar imata v karieri vsaj eno skupno točko in to je zloglasni LHB, kjer je Arhar deloval do trenutka, ko je kot guverner prestopil vrata Banke Slovenije, Svilan pa je bil v Frankfurtu zaposlen med letoma 1992 in 2002. To pa je obdobje, v katerem so se začele v LHB razvijati precej nenavadne bančne prakse.

Spomnimo, LHB je v letu 2001, torej, ko je bil Svilan še vedno v Frankfurtu, odprla podružnico v Ljubljani imenovano LHB Finance d.o.o.. Ta podružnica je v Ljubljani delovala kot bančno – finančna družba, čeprav zato ni imela dovoljenja. Njen kreditni portfelj je bil nadvse zanimiv, saj tam leži tudi zgodba o financiranju Zidarjevega prevzema SCT preko managerskega podjetja Delfi. V podružnici je deloval tudi Suadam Kapić, zloglasni visoki uradnik nekdanjega Safti, ključnega osrčja vzporedne ekonomije Nika Kavčiča. Ta popolnoma neregulirana podružnica je v Sloveniji imela poseben pomen in ta poseben pomen je nastal ravno, ko je bil Arhar še guverner Banke Slovenije, Svilan pa zaposlen pri LHB. Nikoli tudi ni bilo pojasnjeno, kako je LHB v prvi polovici devetdesetih let vstopila na srbski trg, ki je bil tedaj pod mednarodnimi sankcijami, za nameček pa se je v LHB v tistem času skuhala afera z zamrznjenimi hrvaškimi depoziti, ki so dodali še nekaj več ognja v bančnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj je Svilan bremzal pod Antonom Ropom

Leta 2001 se je Svilan preselil na mesto državnega sekretarja na Ministrstvi za finance, kjer je pod razvpitim Antom Ropom skrbel za privatizacijo bančnega sistema, primarno za privatizacijo NKBM. To je tudi obdobje, ko se je zaustavila privatizacija bančnega sistema, v strahu pred izgubo kontrole, saj je NLB že dobivala novega lastnika, belgijski KBC. V tej konstelaciji, s Svilanom in Ropom na čelu, je nastala nacionalni interes kot sestavni in ključni del bančne politike. Rop in Svilan sta privatizacijo zaustavila, saj sta želela oblikovati nov bančni steber, ki bi bil popolnoma slovenski in bi poleg NKBM združeval še Abanko, Gorenjsko banko in ostale manjše banke, ki so bile v rokah tranzicijske elite.

Da bi prebrodila težave in zadovoljila novim mednarodnim bančnim regulativam, ki so se tedaj rodile v Baslu, sta NKBM pripojila Poštno banko Slovenije. To sta seveda lahko storila, ker je bila glavna lastnica te banke Pošta Slovenija, njen lastnik pa je bila Republika Slovenija. Ta nenavadna pripojitev bi v normalnih okoliščinah morala biti prepovedana, toda v tedanjih časih sta oba regulatorja, Banka Slovenije in Urad za varstvo konkurence, molčala. Kljub temu, da sta razumela, da se je običajna privatizacija prekinila, samo zato, da bi se na bančnem trgu izvedla koncentracija in ustvaril slovenski bančni steber. Nacionalno velika podjetja, berite paradržavna podjetja, so enostavno hotela svoj bančni servis brez tujcev.

Pahor ve, kaj se je dogajalo, ko je bil predsednik vlade

Samo nekaj mesecev po zaustavitvi privatizacije NKBM in velike usluge, ki jo je Ministrstvo za finance naredilo tej banki s pripojitvijo Poštne banke Slovenije, se je Svilan preselil neposredno iz kabineta ministra na funkcijo predsednika nadzornega sveta NKBM! Če vas to nekako spominja na ministra SMC Borisa Koprivnikarja, ki se je po koncu mandata preselil na delovno mesto v BTC, primerjava vsekakor ni nesmiselna.

Povzemimo: Svilan je sodeloval pri veliki uslugi NKBM, ki je preko Poštne banke Slovenije pridobila kapital in ogromno mrežo poslovalnic po celi državi. Če ne drugega je s tem NKBM vstopila v Ljubljano, kamor dolgo časa sama od sebe ni segla, hkrati pa se je s poslovno dejavnostjo naselila v vsako slovensko vas, ki je imela pošto. Kako se je zgodba s Pošto Slovenije in NKBM končala, pa najbolje ve predsednik Pahor, ki je bil v času svojega mandata, kot predsednik vlade, priča nasilni dokapitalizaciji NKBM, ki jo je izsilila AUKN; spet samo zato, da NKBM ne bi dobila tujih lastnikov, ampak bi ostala igračka v rokah kapitalske elite.

Svilan: Asistiral je Franciju Križaniču pri zapravljanju

Svilan je NKBM zapustil nekje na začetku leta 2007, torej preden se je v banko zarila skupina mariborskih podjetnikov in profesorjev zbranih okoli Pomholda in Pom Investa. Vsekakor pa je za seboj pustil sistem, ki je omogočal neobičajne posle med Poštno banko Slovenije in NKBM in, ki ga je svoj čas pomembno sooblikoval na mestu državnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Svilan je svojo kariero nadaljeval na državni SID in zgodb o tem, kako je denimo Škrabec za svoj Riko dobival državne garancije prav na SID banki, je veliko. SID banka je v času ministra Križaniča tudi pristopila v mehanizem reševanja težav v bančnem sistemu preko garancijskih shem. Spomnimo, ker finančni minister Franci Križanič ni resno vzel problema krčenja kapitala v slovenskih bankah in je namesto dokapitalizacije izbral sistem garancijskih shem, je najprej »skuril« denar, saj so podjetja v tem sistemu večinoma propadla. Istočasno pa je dobesedno skozi okno vrgel davkoplačevalska sredstva za nedelujoč garancijski mehanizem. Namesto, da bi s tem denarjem dokapitaliziral slovenske banke. Ta eksperiment se je končal z zapravljanjem denarja in poglabljanjem problema v bančništvu. Tudi tu je asistiral Svilan.

Če je torej Svilan izbira, potem je predvsem Arharjeva izbira, istočasno pa je potrebno razumeti,da je neločljivo povezan z ljudmi, ki so slovenski javnosti najprej prodajali nacionalni interes v slovenskem bančništvu, potem pa so davkoplačevalcem izstavili račun za kreditno piramido, ki so jo zgradili v slovenskem bančništvu. Da bi leta 2018 za guvernerja Banke Slovenije prišel človek, ki je pomagal ustvariti paradigmo nacionalnega interesa v slovenskem bančništvu, katerega posledice niti še sanirane niso, pa je cinizem brez primere.

Dileme Masten – Damijana torej ni. Je le prišepetovalec, ki vztrajno skuša pahniti slovenski bančni sistem v kreditni pekel sintagme nacionalnega interesa.

The post Veliki bančni pok v Pahorjevi palači: Razkrivamo, kako mu želijo podstaviti bančnega “Borisa Koprivnikarja”! appeared first on skandal24.si.

Politik strake SD Milan M. Cvikl je po pričevanju virov na dobri poti, da postane prvi mož Banke Slovenije. Cvikl je simbol moralnega razkroja slovenske politike. Včasih je bil član LDS, ko se je barka zamajala, je vstopil v SD, in v času vladanja Boruta Pahorja opravljal funkcijo generalnega sekretarja vlade. Dan po odpiranju kandidatur je v koluarjih pristal na vrhu lestvice favoritov za izvolitev.

A politični in karierni dosežki Milana M. Cvikla so klavrni, javnost se ga spomni le po škandalih, zato v nadaljevanju objavljamo najbolj razvpite afere, zaradi katerih Milan M. Cvikl ne sme postati prvi mož Banke Slovenije.

1. Izmikanje plačevanju računov delavcem za opravljeno delo

Milan M. Cvikl si je z novo ženo omislil luksuzno nepremičnino ob vznožju ljubljanskega grajskega griča, in to tako, da bi jo plačali drugi. Ne samo banke, pri katerih se je zadolžil za 900 tisoč evrov, luksuz je skušal uživati tudi na plečih tujega dela. Marjan Klajder, direktor podjetja za zaključena dela v gradbeništvu Klajder, ga je pred skoraj natančno dvema letoma spravil na ljubljansko okrožno sodišče pred sodnico Jadranko Juhart, ker Cvikl ni poravnal več kot 52 tisoč evrov dolga za izvedena dela.

Zgoraj objavljamo razpis razprave. Cvikl se je razprave udeležil, a dosegel, da javnost ni smela prisostvovati. Pod pritiskom medijev se je spor sicer razrešil.

2. Plagiatorstvo: Prodajal knjigo, vsebino prepisal iz Wikipedije

Danes ustavni sodnik Matej Accetto je kot predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti leta 2010 v kolumni na portalu Ius-info opozoril, da je knjiga Milana M. Cvikla z naslovom Prenoveljeno pravo Evropske unije plagiat. In to ne od koderkoli, Accetto je Cviklu v članku, ki si ga lahko v celoti preberete na povezavi, dokazal, da je Cvikl prepisoval kar iz Wikipedije! In, med viri v knjigi omenjenga vira sploh ni omenil. Accetto je v povzetek analize knjige, ki jo je Cvikl celo prodajal, in knjižnici zunanjega ministrstva, sodeč po evidenci Cobiss, prodal kar šest izvodov (če si boste vzeli čas in Accettovo analizo prebrali, kar vam res toplo priporočamo, boste ugotovili tudi, da je vsebina zastarela), zapisal: “Milan Martin Cvikl in ugledna založba Uradni list RS sta izdala knjigo z naslovom Prenovljeno pravo Evropske unije. Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar iz spletne enciklopedije Wikipedija. Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo.”

Mediji so leta 2010 sicer o Cviklovi sramoti poročali, a je šlo zgolj za vihar v koazaru vode, ki se je hitro polegel.

3. Ni plačeval preživnine, hči vložila tožbo

Izvajalci del, ki so sodno preganjali Milana M. Cvikla sploh niso prvi. Leta 2009 je tožbo zoper Milana M. Cvikla po poročanju portala Požareport vložila že Lara Cvikl, hči takratnega generalnega sekretarja vlade. Razlog pa sramoten: Ni plačeval preživnine. Hči in sin Tilen sta celo vlomila v Cviklovo takratno hišo, portal pa je poročal: “Po naših informacijah sta Lana in Tilen v očetovo hišo vlomila zato, ker je Cvikl zamenjal ključavnico, njuna ključa pa nista več prijela. Milan Cvikl naj bi od sina Tilna, ki je letos maturiral, zahteval, naj se izseli, menda k mami in bivši Cviklovi ženi Manici, medtem ko Lana že nekaj časa stanuje pri fantu. Odselila se je takrat, ko je v hišo prišla Leganova (Cviklova današnja soproga Jerca, op. p.).

4. Diši mu proračunski denar

Milan M. Cvikl ni zgolj lakomen (na tuj račun) in zakreditiran, ampak je očitno sposoben preživeti zgolj ob proračunskih prihodkih oziroma v službah, ki jih dobi po političnih povezavah. Po oceni poznavalcev mu uspeva, ker je sodeloval pri ustvarjanju zlagane predvolilne afere Patria, ta vloga pa naj bi mu prinesla tudi dobro plačano funkcijo člana Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, kamor so ga poslali slovenski politični sodelavci. Ko se je funkcija iztekla in je Cvikl ostal na cesti, je skupaj z druščino iz politike, pretežno stranke SD, Patrickom Vlačičem, Urošem Jauševcem, Radom Bohincom in zunajzakonskim partnerjem nekdanje poslanke SD Melite Župevc, nekdanjim strankarskim kolegom iz LDS Antonom Ropom, ustanovil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj (ISTR). Inštitut je plenjenje pričel takoj, v državnem Premogovniku Velenje so mimo razpisa in popolnoma brez referenc pobrali posel, vreden 35 tisoč evrov. Po medijskem razkritju nakazila v višini 22 tisoč evrov marca lani, so ostali brez posla. Inštitut je v letu 2017 prikazal tri tisoč evrov profita.

The post Škandal: Plagiator, ki je prepisoval iz Wikipedije, najresnejši kandidat za vodenje Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.