Razkrivamo 387 milijonov evrov vredno bančno megaafero tik pred odhodom vlade Marjana Šarca v treh črkah: NLB

Po informacijah naših virov od nastopa krize, ki se kaže po izbruhu epidemije koronavirusa, predstavnikom različnih stanovskih organizacij in države nenehno brnijo telefoni, na drugi stani pa predstavniki poslovnih bank, ki pritiskajo, naj država za čas krize nase prevzame poroštvo za posojila, ki bodo dana v tem času. Kar v praksi pomeni, da banke želijo, naj državljani, ki vplačujejo v proračun, prevzamejo poroštva za poslovne banke oziroma naj na tak način pomagajo njihovim upravam.

Lastnica NLB je tudi Republika Slovenija. Vir: Gvin.

Po informacijah naših virov je med bankami, ki si želijo poroštva dražve, tudi NLB, ki so jo slovenski davkoplačevalci v preteklosti že večkrat dokapitalizirali, pomoč pa se šteje v milijardah evrov. Država je danes še vedno njena 25-odstotna lastnica. Slovenska tiskovna agencija (STA) je konec letošnjega februarja, natančneje 27. februarja, ko je bil na čelu vlade premier Marjan Šarec v odstopu, zapisala: “Vodstvo NLB je pogodbo o nakupu nekaj več kot 83-odstotnega deleža Komercijalne banke s srbsko vlado podpisalo v sredo, kupnina za omenjeni delež pa dosega 387 milijonov evrov.” Strokovnjaki, ki še ne želijo biti imenovani, so nas opozorili, da gre v tem trenutku za popolnoma neprmieren nakup, saj ocenjujejo, da bo po koncu gospodarske krize, ki pretresa svet, Credy banka vredna nekajkrat manj, kot je cena, po kateri jo danes kupuje banka NLB, katere solastnica je država, če ne celo nič. Pri tem opozarjajo na nakup srbske Credy banke v času pretekle krize. Po nakupu srbske banke leta 2009 je namreč takrat povsem državna NLB potrebovala izdatno pomoč državljanov.

Zato smo zjutraj pri upravi NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, iskali pojasnila, ali so glede na škodo, ki bi lahko nastala slovenskim davkoplačevalcem od investicije že odstopili in po neuradnih informacijah o željah po državnem poroštvu. Vprašanja objavljamo v celoti:

– Prosimo za natančne podatke, ali je glede na nove razmere uprava NLB pod vodstvom gospoda Brodnjaka že ustavila nakup Komercijalne banke v Srbiji, glede na škodo, ki bi lahko nastala? Stokovnjaki opozarjajo, da bo zaradi nastale krize investicija, katere kupnina je po podatkih banke iz konca februarja letos težka 387 milijonov evrov, predvidoma vredna veliko manj ali celo nič?

– Gospoda Brodnjaka in člane uprave NLB sprašujemo, kako odgovarjajo na očitke strokovnjakov, ki še ne želijo biti imenovani, da gre v času trenutne krize za še bolj škodljivo zadevo, kot je bil leta 2009 nakup Credy banke v Srbiji?

– Ali se gospoda Brodnjak in člani uprave čutijo osebno odgovorne za ta nakup?

– Ali se zdi gospodu Brodnjaku in članom uprave korektno, da ponovno zahtevajo poroštvo države oziroma državljanov, ki so v krizi najbolj prizadeti, hkrati pa več sto milijonov evrov namenjajo za nakup banke, ki utegne biti po krizi vredna 0?

V pojasnilih, ki jih objavljamo v celoti, pa so pri NLB zapisali, da za čas tokratne krize ne zahtevajo “nobenega poroštva države za svoje poslovanje.”

Pojasnila NLB 26. 3. 2020.

Dan po objavi članka smo od Mojce Strojin, katere odgovore smo objavili v celoti, prejeli naslednji zapis, objavljamo ga v celoti.