Proračunski denar dali kar bivšemu šefu Radu Bohincu (SD) – in to na podlagi napačnih podatkov v bibliografiji

Na razpisu pri razdelitvi 16 milijonov je ARRS izbral kar svojega bivšega šefa Rada Bohinca, nasprotnika osamostvojitve in podpisnika peticije 75 “akademikov” proti Janševi vladi, ki je poglavje v bibliografijo vpisal kot knjigo in to celo štirikrat, knjige pa nima nobena knjižnica.

Blaž Zmazek, Vir: www.arrs.si.

Prejšnji teden je Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), trenutno jo vodi v.d. direktorja Blaž Zmazek, objavila rezultate razpisa za znanstvene projekte za leto 2020. Med raziskovalce je razdelila 16 milijonov evrov.

Pri družboslovju je ARRS izbrala Rada Bohinca, ki je med leti 2015 in 2019 bil predsednik Upravnega odbora te iste agencije. Tisti, ki so dobili delo ali bili povišani pod njegovim vodstvom, so nekaj mesecev po njegovem odhodu prav njemu na razpisu dodelili 300.000 proračunskih evrov.

Ocenjevalci, ki so prijavo 71-letnega Bohinca ocenjevali, se skrivajo in tudi ARRS ne razkrije njihovih imen. Tako ni mogoče preveriti, ali so dobili ocenjevalci delo v času Bohinčevega mandata in ali se z njim osebno poznajo.

Bohinc se je na razpis prijavil z bibliografijo, polno lažnih podatkov. Iste enote so vpisane in točkovane večkrat. Med znanstvene monografije so vpisane enote, ki niso znanstvene monografije. Med enote zadnjih pet let vpisane enote, ki so le ponovno natisnjena starejša besedila.

Poglavje enciklopedije z leta 2008, ki izhaja v obliki fascikla nespetih listov in elektronsko ter se vsakoletno malenkostno prenavlja, je v bibliografiji vodje vpisano kot “Znanstvena monografija” in to kar štirikrat: leta 2008, 2014, 2017 in še enkrat 2017. V dokaz ponujamo posnetek strani v nadaljevanju.

Sploh ne gre za monografijo, ampak le poglavje. Poglavje na razpisu prinaša manj točk kot samostojna bibliografija.

Ker je Bohinc prejel točke za to objavo leta 2008, jih ne bi smel še kasneje. A točke je prejel tudi pri kasnejših prenovah enciklopedije.

In poglavje v enciklopediji ne bi smelo biti zavedeno v bibliografiji kot znanstveno delo, ampak je v bibliografiji enciklopedijam namenjeno drugo mesto, ki prinese manj točk.

Za to poglavje je prejel Bohinc v bibliografiji 400 točk, čeprav bi za poglavje v enciklopediji bil upravičen leta 2008 do največ 60 točk in kasneje zaradi ponavljanja istega besedila nič več.

Domnevne knjige sploh ni mogoče prebrati, saj je po podatkih Cobiss nima nobena knjižnica – v dokaz objavljamo posnetek strani iskalnika Cobiss.

Tudi spletne povezave, ki naj bi vodile do elektronskih knjig, so nedelujoče.

Verjetno je vpis poglavja med knjige naročil bibliotekarju v času rektorovanja na Primorski univerzi in dekanovanja na FDV. Vpis poglavja na napačno mesto bibliografije se šteje za hudo akademsko nepoštenost in kršitev predpisov tako za avtorja, kot za bibliotekarja.

Bohinc je eden od podpisnikov slavne peticije 75 domnevnih akademikov, ki so kritizirali Janševo vlado, še preden je začela delati. Pisali smo že (tukaj), da je Bohinc, bivši minister totalitarne Jugoslavije nasprotoval osamosvojitvi, kasneje pa bil dekan režimske FDV in soustanovil društvo Akademija za družbeno odgovornost, katerega predsednik je zloglasni radikalec Milan Brglez.

Gre za še en dokaz, da so podpisniki peticije prisesanci na proračun in da do njega prihajajo z lažnimi podatki.

Iz FDV, kjer je Bohinc dolgo dekanoval, prihajajo govorice, da Bohinc niti ne namerava raziskovati, saj je pri 71 letih upokojen in si namerava deliti pridobljen denar z mlajšimi raziskovalci, ki bi delo opravili. ARRS bomo prosili za kopijo projektnega elaborata, da govorice preverimo.

Za odziv bomo prosili ARRS, ki jih tudi javno sprašujem, ali bodo razveljavili razpis ali izločili Bohinca, odgovore bomo iskali tudi pri protikorupcijski komisiji (KPK). Če bo Bohinc sredstva prejel, bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje, če bo od razpisa odstopil ali ga ARRS izloči, pa gre verjetno za poskus kaznivega dejanja.

ddr. Rok Snežič, univ. dipl. prav.