Kaj o ravnanju tožilca, ki je migrantovo krajo kombija označil za izposojo, pravi tožilski šef Šketa

Na škandal, ki je sledil policijskemu postopku po kraji kombija v romskem naselju – zagrešil ga je ilegalni pribežnik – ko so ga policisti našli, oškodovanci pa identificirali, pa je tožilec v zadevi zavzel stališče, da si je tujec kombi le izposodil, da ga ni poškodoval in bo kaznovan po pošti, so se odzvali pri Vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi Drago Šketa.

Spraševali smo ga po pravni podlagi, na podlagi katere očitno pri tožilskem delu zakon ni enak za vse in ali gre za njegovo navodilo. Svetovalka za odnose z javnostmi Erika Repovž je zapisala: “Vseeno je, s katerim kaznivim dejanjem je določena kriminalna količina pokrita in tudi v primeru, ki ga opisujete, mora vsak odgovarjati enako. Pri kaznivem dejanju tatvine mora tožilec dokazati, da je storilec deloval z namenom prilastitve, Pri kaznivem dejanju odvzema motornega vozila pa je dovolj, da storilec vozilo uporabi za vožnjo.”

Repovževa pojasnjuje: “V zvezi z vašimi vprašanji vas obveščam, da Vrhovno državno tožilstvo RS in Generalni državni tožilec RS po veljavni zakonodaji posameznim državnim tožilcem nikoli ne dajeta navodil, kako naj ravnajo v konkretnih, odprtih zadevah. Enako velja za usmeritve, ki bi lahko pomenile navodila.”

Na vprašanje Šketi, ali vendarle meni, da ravnanje tožilca v omenjenem primeru ni bilo primerno in kako in kdaj bo ukrepal, ali morebiti z internim nadzorom, pa smo prejeli pojasnilo: “Interni nadzor se ne izvaja v kazenskih zadevah, dokler le te niso zaključene.”

Tožilstvo smo zaprosili tudi, naj nas o postopkih, ki jih bodo v zvezi s primerom izvedli, obveščajo.