IZ TISKANE IZDAJE: Oviranje Logarjeve komisije – zakone spisal Bavcon, naročil pa Kučan

Profesor Boštjan M. Zupančič šokiran, ker je sodišče blokiralo Logarjevo komisijo: »Vse je bilo načrtovano že leta 1993, takšno zakonodajo je po naročilu Kučana spisal Ljubo Bavcon!«

Prejšnji teden je slovensko javnost pretresla novica, da je višje sodišče v senatu, ki so ga sestavljale višje sodnice Silvana Vrebac Arifin kot predsednica ter Vera Vatovec in Mateja Lužovec kot članici, odločilo, da zavrne zahtevo preiskovalne komisije, ki si prizadeva za razkritje imen ministrov/tajkunov/direktorjev/predsednikov, ki so obiskovali člane uprave NLB. Logarja je to močno presenetilo, napovedal je morebitno pritožbo na ustavno sodišče, poudaril pa je, da je razkritje imen pravica, ki jo imajo vsi slovenski davkoplačevalci, saj so za kritje druge slovenske bančne luknje plačali iz lastnih žepov, vsak po 2500 evrov. Na Novi24TV je na to temo spregovoril tudi Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zasluge za takšno ravnanje sodišča pripisal Ljubu Bavconu, ki je pisal slovensko zakonodajo v dogovoru z nekdanjim šefom partije Milanom Kučanom.

Možen scenarij predvideli že leta 1993

Boštjan M. Zupančič

»Odločitev sodišča je v skladu z zakonom, ker imajo višje sodnice, v tem primeru te tri sodnice, pooblastilo, da v skladu s 4. odstavkom 13. člena Zakona o preiskovalnih komisijah zavrnejo zahtevo preiskovalne komisije, če preiskovalni sodnik meni, da ta ni v skladu z zakonom. Zoper sklep višjega sodišča v tem primeru ni pritožbe,« citira zakonik Boštjan M. Zupančič, eminenten pravnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

A tu se zgodba ne konča. Da je v Sloveniji tako, je najbolj odgovoren pravnik Ljubo Bavcon, ki je leta 1993 pisal slovensko zakonodajo, opozarja Zupančič. »S tem svojim zakonom je blokiral praktično celotno zakonodajno vejo oblasti, na način, da tri sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani odločajo, ali bo izvršilna veja oblasti oziroma komisija državnega zbora sploh dobila takšne dokumente,« je povedal pravnik, ki ga v Sloveniji poznamo tudi pod vzdevkom BMZ.

Vse skupaj je bilo torej načrtovano dolgo pred tem, ko se je svojega dela s preiskovanjem bančne luknje lotila Logarjeva komisija. »Bavcon je bil Kučanov eksponent, bali so se, da bodo imele takšne preiskovalne komisije možnost zaslišati osebe, kot so Milan Kučan in drugi, ki so delali z Udbo in da bi pri tem lahko razkrili določene podatke. Oni so vedeli, da imajo na sodišču zaslombo in da se tam lahko blokira stvar zelo hitro na nivoju višjega sodišča!« Boštjan M. Zupančič je sicer še dvomil, če višje sodnice vedo, ampak to je bilo narejeno z neposrednim naklepom, da bi se preiskovalne komisije parlamenta popolnoma blokiralo, to pa je a priori protiustavno.

Poizkus pranja denarja v ZDA
Našemu sogovorniku so sicer afere Ljubljanske banke zelo dobro poznane, saj se je še v času Jugoslavije sam znašel v središču ene izmed njih. Nova24TV je lani poleti, ob izbruhu afere #iranNLBgate, prva in edina poročala, da je bila v osemdesetih letih v New Yorku pred ameriškimi sodišči obtožena tudi banka LBS. Šlo je za poskus pranja denarja, a so namere tedanje uprave odkrili ameriški obveščevalci. »To je bilo še pred osamosvojitvijo. Jaz sem na sodišču v Filadelfiji rešil njenega direktorja, katerega imena pa ne bom povedal. Takrat je bil direktor stare Ljubljanske banke Ciril Krpač, ki je bil Kučanov svak. Zadeva ni paralelna tej zadevi, ampak če bi danes prišla na tapeto z istimi protagonisti kot takrat, bi lahko neke tri sodnice na višjem sodišču to preiskavo prav tako blokirale!«

Sledi pritožba na Ustavno sodišče?

Anže Logar razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.

Anže Logar kljub dejstvu, da je odločitev višjega sodišča pravnomočna, razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče, ki jo podpira tudi naš sogovornik. »Tukaj bi moral državni zbor takoj vložiti zahtevo za presojo ustavnosti, jaz bi jo bil pripravljen napisati v par dneh, da se to spremeni, razglasi za protiustavno, ponavljam, ker je nemogoče in absolutno nesprejemljivo, da lahko nek senat treh višjih sodnikov na višjem sodišču kompletno blokira delo Logarjeve komisije in s tem praktično cel zakonodajni organ,« je še povedal Zupančič, ki dodaja, da mora biti med zakonodajno in sodno vejo oblasti vzpostavljeno ravnotežje.