Erjavčev Ficko v državnih gozdovih zagrešil 16 nečastnih točk: Še za stimulacijo so potrebovali strankarsko izkaznico

V petek je odjeknila informacija, da na poslance stranke DeSUS pritiska razvpiti nekdanji direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko. Menda po navodilu trenutnega predsednika DeSUS Karla Erjavca, ki tega z odgovori na vprašanja, o katerih lahko berete na povezavi na dnu strani, ni zanikal.

A Zlatko Ficko je kot direktor Slovenskih državnih gozdov, od koder je odšel predčasno za seboj pustil veliko radejanje. S pomočjo insajderjev smo nepravilnosti nanizali v šestnajst točk:

1. Funkcije vodenja družbe se niso izvajale. Seje poslovodstva oz. kolegija poslovodstva so bile zelo redke in je med dvema sejama poteklo tudi šest mesecev ali več. Pri tem pa so se vse aktivnosti v družbi izvajale povsem stihijsko, neorganizirano in nenadzorovano.

Zlatko Ficko. Vir: Facebook.

2. Kljub večkratnim opozorilom družba ni zmanjševala tveganja kraj v državnih gozdovih in v tej zvezi ni razvila nobenih sistemskih kontrol. Na podlagi sistemskega preverjanja v eni poslovni enoti je družba v zadnjem času odkrila kraje gozdno lesnih sortimentov v skupni količini preko 400 m3. Glede teh kraj poteka obsežna preiskava organov pregona.

3. Poslovodstvo družbe ni obvladovalo stroškov, še posebej ni obvladovalo stroškov dela na kar je bilo večkrat opozorjeno s strani organov nadzora. Z nenadzorovanim dvigovanjem stroškov dela si je poslovodstvo »kupovalo« socialni mir. S socialnimi partnerji so bili v breme lastnika sklenjeni dogovori in pogodbe s katerimi se socialnim partnerjem daje bistveno večji obseg pravic in ugodnosti kot jim gredo po posameznih zakonih.

4.  Stimulacije in nagrade posameznih zaposlenih so se podeljevale na podlagi strankarske pripadnosti in ne na podlagi rezultatov. Najmanj vprašljivi so obračuni stroškov prevoza na delo pri nekaterih zaposlenih, ki so pripadali »pravi« stranki.

5. Poleg nabave mehanizacije, ki ni bila strokovno in stroškovno utemeljena z investicijskimi elaborati, je družba povečevala zaposlitve v okviru lastne proizvodnje brez priprave ustreznega sistema normiranja oziroma nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji. Nerešeno je bilo vprašanje cene lastne proizvodnje, saj ni bil vzpostavljen sistem normiranja in ustreznih kalkulacij.

6. Pri pripravi zemljišča za nameravano gradnjo poslovne stavbe so bila v letu 2019 opravljena določena zemeljska dela. Med njimi tudi odstranitev oziroma odvoz zemlje, ki je bil potreben pred utrjevanjem površine. Opravljen je bil odvoz zemlje v količini 7.930 m3 na površino v zasebni lasti. Strošek nakladanja in odvoza je znašal 17.475,50 EUR brez DDV, zemlja pa je bila odložena na zasebno zemljišče brez ustrezne najemne ali druge pogodbe. Sedaj lastnik zahteva sanacijo ozirom ponoven odvoz zemlje s svoje parcele. Celotno količino bo treba ponovno odpeljati, poiskati treba tudi ustrezno deponijo.

7. Družba SiDG je pri odmeri komunalnega prispevka za nameravano gradnjo poslovnega objekta uveljavila oprostitev plačila. S tem je izkoristila najvišji možen prejem državne pomoči po shemi de minimis v višino 200.000 EUR in s tem izgubila možnost sofinanciranja vlaganj v gozdove, skladno s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove ter posledično povečala te stroške. Investicija v poslovno zgradbo po večkrat spremenjeni predračunski vrednosti (predračunska vrednost se je znatno povečevala – v mnogokratniku) pa ni bila odobrena.

8. Družba SiDG ima na sedežu v Kočevju najete poslovne prostore. Prostori so najeti od podjetja Grča, strošek pa je nesorazmerno visok v primerjavi s ponudbo poslovnih prostorov v Kočevju. Povprečni mesečni strošek na bruto površino znaša 9,63 EUR/m2 (na neto površino 11,69 EUR/m2), kar okvirno 2x presega ostale ponudbe v Kočevju. Družba je imela ob ustanovitvi možnost najeti poslovne prostore pri drugem najemodajalcu po bistveno ugodnejših pogojih.

9. Družba je v letu 2017 pri družbi LGB d.o.o. naročila pripravo vsebinskega dela dokumentacije v zvezi z javnim naročilom aplikativne programske rešitve za SiDG. Dokumentacija je bila pripravljena na način, ki ni omogočal pripravo ustrezne razpisne dokumentacije, zato je bilo objavljeno javno naročilo neuspešno. Družba je v letu 2019 morala ponovno opredeliti in popisati vse procese za izvedbo javnega naročila za prenovo informatike.

10. Družba ni razvila sistemskih kontrol nad izvajanjem posameznih faz dela.

11. Za odločbe v zvezi s sanacijo gozdov ni bilo vzpostavljene elektronske evidence, ki bi omogočala ažurno spremljavo ključnih datumov za pravočasno izvedbo (datum vročitev, datum oddaje del, datum začetka del, datum zaključka del). Tveganje za zamudo pri izvajanju C odločb je visoko ter s tem povezano tveganje za uvedbo inšpekcijskih postopkov ter izreka glob družbi in odgovornim osebam.

12. Ni bilo vzpostavljenega sistema zajema vseh podatkov na upravnih odločbah, ki jih izdaja Zavod za gozdove Slovenije. Za tako imenovane A in C odločbe, ki odrejajo posek gozdnega drevja, se ne vzpostavi evidenca strukture odkazanega drevja, kar ne omogoča kontrole poseka po debelinski strukturi in drevesnih vrstah. Prav tako ne omogoča kontrole odpeljanih gozdnih lesnih sortimentov po posameznih drevesnih vrstah. Možne so zlorabe pri razvrščanju vrednejših sortimentov hrasta, javorja, jesena.. saj se v trenutno bazo beleži le količina in število po osnovnih skupinah drevesnih vrst – iglavci in listavci.

Zlatko Ficko. Vir: Facebook.

13. Družba ni imela vzpostavljenega sistema obvladovanja tveganj, kljub temu da je bila s strani notranje revizije in organov nadzora večkrat opozorjena na obsežna in raznolika tveganja. Družba tudi ni izvajala nobenih aktivnosti za zmanjševanje tveganj na katera je bila opozarjana.

14. Postopek gradnje gozdne infrastrukture je zastavljen na način, da se v okviru družbe izvaja projektiranje, gradbeni nadzor in prevzem del. S tem se povečuje tveganje dogovorov z izvajalci, nujna je uvedba zunanjega nadzora ali prevzema del.

15. Družba zasleduje strateški cilj, da z lastnimi kapacitetami izvede 20% gozdne proizvodnje. Del strojne opreme je prenesla s hčerinskega podjetja Snežnik, za pretežni del pa preko lastnih investicij. Oprema za izvajanje sečnje (strojna sečnja, traktorji) se je nabavila brez ustreznih investicijskih elaboratov, ki bi utemeljevali izbrane stroje v strokovnem in organizacijskem smislu kot v smislu ekonomičnosti in učinkovitosti glede na razmere v državnih gozdovih. To še zlasti velja za nabavo kamionov, ker ni bila napravljena ustrezna utemeljitev upravičenosti nabave posamezne gozdarske transportne kompozicije (npr. ekonomičnost nabave vlačilcev ob usmeritve SiDG, da prodaja les na najkrajših možnih razdaljah, kar opredeljujejo Pravila prodaje). Prav tako je bilo naknadno ugotovljeno, da bi za dimenzije nabavljene prikolice za prevoz strojne sečnje, upoštevaje težo prikolice in stroja potrebovali dovoljenje za izredni prevoz po državnih cestah, ki letno znaša okoli 126.000 EUR. Samo strošek dovoljena nekajkrat presega celoten letni strošek selitve kompleta strojne sečnje, ki ga družba izkazuje z najemom storitve.

16. Delo po poslovnih enotah ni bilo organizirano, vodeno in nadzorovano. Delo je zato potekalo stihijsko in z odločnim zavračanjem kakršne koli odgovornosti za opravljeno delo. Vse to je v celoti podpiralo tudi prejšnje poslovodstvo, ki je za vse svoje neaktivnosti, opustitve le teh krivilo državo in zahtevalo od pristojnih ministrstev da s spremembo zakonodaje reši težave in tveganja, ki jim je bila izpostavljena družba.

O Fickovi trenutni aktivnosti smo pisali v soboto.