ZAPIRANJE POŠT: Bodo na vaseh ostala le še pokopališča?

Vse več prebivalcev slovenskega podeželja je zaradi množičnega zapiranja pošt ogorčenih: »Vse so nam vzeli, ostaja nam samo še pokopališče!« 

Letos v začetku meseca marca so krajani Blejske Dobrave v Občini Jesenice po več kot 100 letih ostali brez pošte. Pošta Slovenije je ukinitev poslovalnice na Blejski Dobravi napovedala že lani. Svet krajevne skupnosti je takrat za pomoč zaprosil jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja, ki mu je uspelo doseči sestanek s Pošto Slovenije. Ta je bil že 7. februarja, a moledovanja, naj pošta vendarle ostane, so takrat naletela na gluha ušesa.

Ekipa Drugorazredni se je na lastne oči prepričala, da je po zaprtju pošte, kjer je bila nekoč tudi trgovina z gostinskim obratom, v centru vasi zdaj pravo mesto duhov.

Nerentabilnost pošt

»Pošto naj bi ukinili zaradi nerentabilnosti, s čimer se mi seveda nismo strinjali. Ta pošta je zagotavljala storitve 1500 ljudem. Za občane je bilo to seveda nesprejemljivo, nastal je manjši revolt, a nismo bili uspešni,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Blejska Dobrava Anton Hribar, ko smo razočarane krajane obiskali na Blejski Dobravi. Pošta je seveda servis nudila tudi krajanom iz naselij Kočna in Lipce, kjer tako kot na Dobravi živi približno tretjina prebivalcev, ki so starejši od 70 let. Prav ti pa so na pošto najbolj vezani. »In res je škoda, da se pri tej politiki pošte pozablja na malega človeka. Pošta bi morala biti servis ljudem, ne pa zgolj neko golo orodje države za zaslužek. To je tako, kot da bi v nekem drugem kraju kar zaprli zdravstveni dom, ker bi dejali, saj ni bolnih, zato ga ne potrebujemo,« pa je potožila dolgoletna krajanka Blejske Dobrave Štefanija Muhar.

Štefanija Muhar pravi, da je krajanom ostalo samo še pokopališče.

Brez posluha na Pošti Slovenije

»Organizirali smo kar nekaj sestankov, a žal nismo bili uspešni. Zakaj nismo bili uspešni, bodo morali pojasniti lastniki pošte. Eden od naših glavnih argumentov je bila tradicija, ampak odločitev je pač bila takšna, kot je bila. Ki pa seveda ni najboljša za oskrbo ljudi na teh lokacijah,« je povedal Mencinger, ki opozarja, da je Blejska Dobrava v zadnjih letih vse bolj priljubljena tudi kot vstopna točka za sotesko Vintgar. »Samo lani se je skozi to naselje tja peljalo več kot 300 tisoč ljudi. « Tudi s tega stališča bi torej Pošta Slovenije lahko imela večjo vizijo razvoja regije.

Različni odzivi na zapiranja pošt

Obrnili smo se tudi na predstavnike Pošte Slovenije. Do generalnega direktorja nismo mogli, je pa svetovalka poslovodstva Karmen Lebe Grajf pojasnila, da je tako kot v preostalih evropskih državah razlog za številčno zapiranje pošt naglo upadanje poštnih pošiljk oziroma poštnih storitev, večinoma pa je to posledica digitalizacije. »Poslovanja na pošti je enostavno vedno manj,« je povedala in priznala, da so odzivi državljanov različni. »Ponekod zaprtje sprejmejo relativno mirno in ni pritožb, ponekod trčimo ne precejšnje negodovanje, kar je razumljivo. Povsod pa pojasnimo, kako bo poslovanje potekalo dalje.«

Jeseniški župan je organiziral krizni sestanek s Pošto Slovenije, a ni bil uspešen.

Na pošti pa se izgovarjajo, da kljub vsemu še naprej ohranjajo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem. Odpirajo tudi nove kanale, prek katerih s svojimi storitvami prihajajo do strank, tako da bo po njihovem mnenju vse manj situacij, ko bodo morale stranke fizično obiskati pošto, da bi opravile neko storitev.

Anton Hribar je predsednik KS Blejska Dobrava in opozarja, da država pozablja na malega človeka.

A krajani mislijo drugače. »Zapiranje pošt po Sloveniji kaže na to, da postajamo drugorazredni državljani. Ljudje v mestu imajo vse, lahko gredo v kino, na pošto, v trgovinske centre. Pri nas pa zapirajo vse, ostaja nam samo še – pokopališče,« s solzami v očeh še pove Štefanija Muhar.

(iz tiskane izdaje Škandal24)