Gorenje, slovensko podjetje z več tisoč zaposlenimi, je v najbolj turbulentnih trenutkih obstoja. Uprava Franja Bobinca ciljev iz strategije 2020 ne dosega. Vse kaže, da bo morala po odločitvi Panasonica, da lastniškega deleža ne bo povečeval, v primeru njegovega popolnega umika Gorenje reševati največja lastnica, tj. država. Bobinac je ob pomoči nadzornega sveta, ki mu predseduje Marko Voljč, za svetovalca najelo multinacionalko Rothschild. To pa je problematično z dveh vidikov – prvi nadzornik Voljč naj bi bil po pričevanjih virov z njimi tesno zasebno povezan, upravljali naj bi celo njihove nepremičnine v Mehiki. V preteklosti pa so v Sloveniji že svetovali družbam, ki so končale v stečajih.

Poznavalec razmer je angažma multinacionalke pospremil z besedami: “Rothschildi so najeti za iskanje strateškega partnerja Gorenja. Gre za prvovrstni škandal, saj gre za zasebno povezavo predsednika Marka Voljča z omenjeno zloglasno investicijsko banko. Navezava traja še iz njegovega službovanja v Svetovni banki in aktivnostih v Trilaterali. Pri tem ne gre pozabiti na to, da so bili isti bankirji aktivno vključeni v vstop belgijske banke KBC v NLB. Pri tem je bila v mednarodnih krogih javna skrivnost, da ni šlo za ‘clean’ projekt.”

NLB: Čudni posli in boljša služba
Dejstva o preteklem Voljčevem delovanju, povezanem s podjetjem Rothschild, potrjujejo navedbe poznavalca. Marko Voljč je bil predsednik uprave največje državne banke NLB v času privatizacije, ko je država – finančni minister je bil v tistem času Anton Rop – za finančne svetovalce najela Rothschilde. V NLB je kot strateški partner vstopila belgijska banka KBC. Viceguverner Banke Slovenije Samo Nučič je povedal, da je država leta 2002 za svetovalne storitve pri privatizaciji 34-odstotnega deleža NLB odštela odstotek od posla, ki je bil takrat vreden 98 milijard tolarjev, torej 980 milijonov tolarjev, kar je, preračunano v današnjo valuto, več kot štiri milijone evrov.

Marko Voljč je leto po vstopu KBC v NLB odstopil z vrha NLB v čudnih razmerah – zaradi informacijskega projekta Sigma, ki je bil premalo učinkovit in predrag. A takoj je dobil še višjo pozicijo, in to kar v KBC, kjer je postal generalni direktor za Srednjo Evropo.

Trilateralna komisija: Po Voljču Bobinac
Voljč, čeprav je prvi nadzornik, sodeč po lanskem letnem poročilu pa je, ker prihaja v Velenje iz Mehike, kjer živi, samo za potne stroške prejel 43 tisoč evrov neto (za svoje delo pa 19 tisoč evrov), ima v Gorenju boljši posel od nadzorniške funkcije. Prek svoje zadnje žene Romane Voljč Kovács in njene družbe za kadrovsko in podjetniško svetovanje, ki je leta 2016 po poročanju Bojana Požarja od Gorenja, ki ga nadzoruje mož, zaslužila okoli 300 tisoč evrov. Voljč je predsedniku uprave Gorenja Bobincu, ki slovi po želji po častnih funkcijah, odstopil svoje mesto v Trilateralni komisiji, kjer je po pričevanju virov več let sodeloval s podpredsednikom družbe Rothschild.

Zvon Ena Holding
NLB, iz katere je KBC medtem že odšla, sanacija poslovanja pa je padla na pleča davkoplačevalcev oziroma državnih dokapitalizacij, in Gorenje nista edina Rothschildova posla pri nas. Sodeč po objavah na Seonetu so sodelovali tudi pri sanaciji razvpite cerkvene družbe Zvon Ena Holding. Rothschildi so sicer pripravili dokument, v katerem so ugotovili, da je deset, takrat še državnih bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa) družbama Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding posodilo 376 milijonov evrov. Zvon Ena Holding je februarja 2012 končal v stečaju, zaposleni v družbah v njegovi lasti, denimo v Heliosu, Mladinski knjigi Založbi in Steklarni Rogaška, pa so trepetali za službe.

Rothschildovi posli

IZ TISKANE IZDAJE ŠKANDAL24