Shanti De Corte se je od zloglasnega terorističnega napada v Bruslju leta 2016 spopadala s hudimi paničnimi napadi in kronično depresijo. S svojimi sošolkami se je ravno odpravljala na pot v Italijo, ko je odjeknila bomba, ki so jo podstavili teroristi Islamske države. Shanti v napadu ni utrpela nobenih fizičnih poškodb, zato pa toliko hujše duševne. Bolečina je bila na koncu tako huda, da je vložila uradno prošnjo, da jo evtanazirajo. Belgija ji je ugodila. Stara je bila samo 23 let.

22. 3. 2016 je bil dan kot kateri koli drug. Belgijsko letališče Zaventem je kot vsak dan sprejemalo množice turistov, poslovnih potnikov, tudi politikov, ki so Belgijo zapuščali ali se vanjo vračali. Nato je odjeknila eksplozija, ki ji je sledila še druga. Začelo se je streljanje. Kasneje je počilo na postaji podzemne železnice Maelbeek. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država. Napad je tedaj terjal 32 življenj, 300 ljudi je utrpelo hude poškodbe. Danes lahko rečemo, da je napad terjal 33 življenj.

Shanti se odtlej ni več pobrala. Minevala so leta, njeno duševno stanje pa se je z vsakim dnem slabšalo. Veliko časa je morala preživeti v psihiatričnih klinikah, kjer se prav tako ni počutila varno. Leta 2018 si je skušala vzeti življenje, potem ko jo je spolno napadel neki drugi pacient, ki je bil tedaj prav tako na kliniki. Ponovno je poskusila leta 2020.

Svojo izkušnjo terorističnega napada je pogosto delila na spletu. Veliko je govorila tudi o svoji bolečini. V neki objavi je napisala: “Nekaj zdravil dobim za zajtrk. Na dan približno 11 antidepresivov. Ne bi mogla živeti brez njih,” spet v drugi objavi pa: “Zaradi vseh teh zdravil, ki jih jemljem, se počutim kot duh, ki ne čuti več ničesar. Morda so druge rešitve poleg zdravil.”

Po dveh neuspelih poskusih samomora, in ker očitno ni več videla izhoda, je kontaktirala organizacijo, ki se v Belgiji ukvarja s promocijo asistiranega samomora oz. evtanazijo. Ti so se ji odločili “pomagati” na podlagi njenega kroničnega psihiatričnega trpljenja. Potem ko sta dva različna psihiatra odobrila njeno prošnjo, je umrla 7. maja letos, poroča Dailymail.

Pred odhodom je na socialnih omrežjih  delila sporočilo: “Smejala sem se in jokala. Do zadnjega dne. Ljubila sem in bilo mi je dano čutiti pravo ljubezen. Sedaj bom odšla v miru. Vedite, da vas že pogrešam.”

Evtanazija, stranpot civilizacije? 
Evtanazija, ki se jo definira kot namerno končanje življenja osebe, da bi ji razbremenili bolečine in trpljenja, je v Belgiji zakonita za ljudi, ki trpijo za medicinsko neozdravljivim stanjem in so v nenehni in neznosni bolečini ali mentalnem trpljenju, ki ga ni mogoče olajšati. Legalna dikcija morda za nekatere zveni sprejemljivo vsaj na papirju, a v realnem življenju vodi do tovrstnih zaključkov. Pred Shanti so bila desetletja življenja, v katerih bi se morda našla kakšna rešitev za njene težave.

So jo evtanazirali prehitro?
Podobno mislijo belgijski tožilci, ki so začeli preiskavo primera, potem ko so prejeli pritožbo nevrologa akademske klinike UZC Brugman, ki trdi, da je bila odločitev za evtanazijo “sprejeta preuranjeno”. Federalna komisija za kontrolo in oceno evtanazije je prepričana, da je bil postopek izpeljan korektno, Paul Deltenre, ki je sprožil postopek, pa meni, da so bile še vedno številne modalitete nege in zdravljenja, ki so bila na voljo, pa jih niso niti preizkusili.

G. K. (Nova 24TV)