“Vstop nove vlade tako rekoč čez noč v reševanje kriznih razmer je zahteval kriznim razmeram primerno ukrepanje: hitro, brez veliko razpravljanja in upoštevanja pri nas tipičnih birokratskih ovir, ki prepogosto vodijo do tega, da se nič ne da narediti; potrebne so bile hitre odločitve, z malo časa in malo možnosti za izbire med dobrim in najboljšim, zlasti če slednje ni bilo dosegljivo; potrebno je bilo odločati in ukrepati,” je ena od ugotovitev, ki so ga danes na javnost naslovili v Katedrali svobode. Podpisali so jih v Odbor Katedrale svobode združeni Peter Jambrek, Matej Avbelj, Friderik Čeček, Darko Darovec, Peter Gregorčič, Boštjan M. Jambrek, Gorazd Justinek, Damjan Mihevc, Darinka Rakovec, Dimitrij Rupel, Zoran Vavpot in Tomaž Zalaznik.

Zapisali so: “Podpisniki te izjave Katedrale svobode vemo, da je demokracija, temelječa na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekove svobode in vladavine prava, tista družbena ureditev, ki bolje kot katera koli druga omogoča ustvarjalnost ljudi, odgovorno pošteno in pravično vladavino, socialno pravičnost in enakopravnost ljudi, njihovo pravno in dejansko varnost in blagostanje. Zavzemamo se za ohranitev na ustavi temelječe demokracije v naši domovini in pri tem ugotavljamo:
– Uspešno smo, bolj kot marsikje drugje v razvitejših in bogatejših državah, zaustavili prvi skrajno nevarni zalet epidemije virusa covid 19, kar nam priznavajo tudi v svetu.
– Dokazali smo, da zmoremo uspešno obvladati tudi najtežje izzive, če uspemo strniti naše vrste v toleranci in sodelovanju; pri tem se ne spominjamo le agresije na našo državo leta 1991, ampak mislimo tudi na izziv sedanje nenadzorovane širitve nevarnega in nepoznanega virusa, na posledično nevarnost za življenja in zdravje velikega števila naših ljudi, ter na realne možnosti zloma našega zdravstvenega sistema.
– Položaj je bil nedvomno izjemno težak zlasti zaradi podcenjevanja nevarnosti epidemije in nerazumljivega odlašanja z ukrepanjem s strani prejšnje vlade glede nabav potrebne medicinske in zaščitne opreme.
– Nova koalicijska vlada, ki je tako rekoč čez noč prevzela izjemno odgovornost v izjemnih okoliščinah, je uveljavila nujno potrebne ukrepe za zajezitev epidemije, hkrati pa se takoj lotila tudi ukrepov, nujnih za soočanje s posledicami epidemije na vseh področjih družbenega življenja, v sferi gospodarstva, trga dela, socialnih težav, finančnih težav, zdravstva in vsega drugega, kar je iz tirnic normalnega vrgla epidemija in nujni ukrepi za njeno zajezitev.”

Opozorili so še: “V kolikor je v tem kriznem delovanju morda prišlo do zlorab z namenom osebnega okoriščanja ali celo do kaznivih dejanj, je to potrebno s strani pooblaščenih organov. Računskega sodišča, KPK, policije, pravosodja, ugotoviti, po potrebi sankcionirati, s preiskavami v parlamentu pa ugotoviti politično odgovornost, in izstaviti račun, če ne prej, na prihodnjih volitvah. V takratni izredni situaciji so se morda dogajale napake in nepravilnosti pri dobavljanju medicinske opreme, kar je samoumevno. Kot primer nam lahko služi, kar se je dogajalo v Nemčiji, kjer je bilo nedobavljene opreme za 10 mio €, Nizozemski in drugih državah. Tega v teh državah nihče ni problematiziral. Nekateri se ne zavedajo, kakšna je bila situacija. Zlorabe pa se seveda morajo sankcionirati, to je jasno.”

Ocenili so tudi vlogo medijev, “ideološke teme,” in “neupravičene zahteve po ponovni zamenjavi vlade,” v kateri najdemo zapis: “Padec sedanje vlade, učinkovite in uspešne, bi bodisi vodil do predčasnih volitev nad katerimi bi bil zaradi še neuresničene odločbe Ustavnega sodišča o neustavnosti obstoječih volilnih okrajev možen celo dvom legitimnosti. Lahko bi prišlo do poizkusa oblikovanja nove vlade z iskanjem mandatarja in potrebne večine v Državnem zboru. V vsakem primeru bi do oblikovanja nove vlade bil potreben čas, verjetno tja do konca poletja, do takrat pa bi imeli, v najbolj odločilnem času, sedanjo vlado vendar z omejenimi pooblastili, in nato po volitvah morda novo brez izkušenj, morda z novimi »novimi« obrazi. Kako bi se našla večina in skrpalo novo »protijanševo« vlado v sedanjem Državnem zboru, med sprtimi strankami bivše koalicije je težko rešljivo vprašanje. Bolj jasno je, da bi na predčasnih volitvah bila vsaj relativni zmagovalec spet SDS, na kar bi se verjetno spet skušalo skrpati vlado brez zmagovite stranke. To zgodbo pa že poznamo, in tudi njen žalosten konec. Izgubili pa bi v obeh primerih vsi, ljudje in država. Ob tem pa naj bi nova »protijanševa » vlada še predsedovala EU.”

Besedilo je v celoti dostopno na povezavi: Katedrala.