Proračunski interesi Rudija Rizmana ali kako se je v imperij, ki je zrasel iz njegovega zasebnega inštituta, od davkoplačevalcev prelilo že več kot deset milijonov evrov
Rudi Rizman, upokojeni profesor Univerze v Ljubljani, je pri svojih 75. letih pred dnevi sporočil, da mu politična situacija, v kateri bi bil predsednik vlade predsednik stranke SDS, relativne zmagovalke zadnjih parlamentarnih volitev Janez Janša, ni všeč. Kar je povsem legitimno. Ob tem pa je dobro vedeti tudi, da je Rudi Rizman v javno dostopnih evidencah sicer Rudolf Rizman, tudi ustanovitelj zasebnega zavoda, ki je skupaj s poslovnimi subjekti, ki jih je ustanovil, doslej iz proračuna dobil že za več kot deset milijonov evrov nakazil.
Da je denar za Rizmana pomembna, če ne celo bistvena zadeva, tudi političnega sistema, dajejo slutiti že njegove izjave. Dan preden je v javnost poslal protest zoper Janšo kot mogočega predsednika vlade, ga je tednik Mladina, ki ni zaradi financiranja iz slovenskega zdravstvenega sistema nič manj priviligiran od Rizmana, citiral: “Suverenost in demokracija naprodaj. Resni in odgovorni državljani si lahko upravičeno postavijo vprašanje, kakšen smisel še imajo volitve, če odigra glavno vlogo pred tem denar.”
Suverenost in demokracija naprodaj. Resni in odgovorni državljani si lahko upravičeno postavijo vprašanje, kakšen smisel še imajo volitve, če odigra glavno vlogo pred tem denar.
Piše dr. Rudi Rizman, sociolog. https://t.co/r1oJhmiAq7
— Mladina (@SpletnaMladina) February 16, 2020
Omenili smo že, da je bil Rizman skozi svojo aktivno profesionalno pot kot predavatelj financiran iz državnega proračuna. A je kljub temu leta 1991 ustanovil zavod v zasebni lasti, ki so ga skupaj s soustnovitelji poimenovali Mirovni inštitut. Izsek iz sodnega registra, ki je javno dostopen in priča, da gre za zavod v zasebni lasti, objavljamo na fotografiji desno, celoten zgodovinski izpisek, tudi iz javno dostopne baze Ajpes, pa lahko pogledate s klikom na Mirovni inštitut, zgodovinski izpisek.
Rizman, ki je skušal leta 2009 postati tudi rektor Univerze v Ljubljani, a ga je premagal Stanislav Pejovnik, iz ustanoviteljstva zasebnega zavoda Mirovni inštitut nikoli ni izstopil, pokaže aktualni vpogled v bazi Ajpes, ki si ga lahko ogledate na fotografiji.
Čeprav takšen zavod v zasebni lasti, Mirovni inštitut je, kot je vidno iz spodnjega izpiska iz evidence Ajpes, registiran za družboslovne raziskave, najverjetneje predstavlja konkurenco javnim zavodom, v katere so gospodje kot je Rizman in njegova lista podpisnikov, ki jim trenutna politična situacija v državi ni všeč, hodili v službo.
Zgornji podatki, iz katerih je razvidno, da je v zasebni družbi, katere ustanovitelj je Rizman, zaposlenih med 10 in 19 oseb, kaže, da gre za pravo podjetje. O tem priča tudi podatek, da je Mirovni inštitut ustanovil še tri druge poslovne subjekte, CNVOS, PIC, Ljubljana, ki ima sedež na istem naslovu kot Mirovni inštitut, in Slogo.
Najbolj osupljiv pa je pogled v bazo protikorupcijske komisije Erar, ki razkriva, da je Rizmanov inštitut v zasebni lasti, skupaj z mrežo, ki jo je ustanovil, od leta 2003 iz proračuna pridobil za več kot deset milijonov evrov posla! Kot prikazuje spodnja tabela, je Mirovni inštitut, ki nosi okrajšavo MI, v tem času iz proračuna dobil kar 4,6 milijona evrov. Nadaljne 4,4 milijone CNVOS, 2,2 milijona PIC, Ljubljana in 1,3 milijone SLOGA. Samo lani decembra so dobili skupaj neverjetnih 138 tisoč evrov.
V bazi Gvin objavljeni podatki, ki si jih lahko ogledate v nadaljevanju, pa prikazujejo izjemen porast prihodkov Mirovnega inštituta iz proračuna v letu 2016. Če so v letih prej dobivali do 250 tisoč evrov na leto, so v letu 2016 dobili 620 tisoč evrov. Leta 2019 pa denimo 492 tisoč evrov.
Kljub temu lahko, sodeč po javno dostopnih podatkih, porabijo več kot ustvarijo. Podatkov za leto 2019 še ni, je pa Mirovni inštitut zadnja leta posloval večinoma v rdečih številkah.