Jure Mastnak fantazira o Normi

Kdo je Norma, mlada katoličanka, ki vzbuja mračna nagnjenja nesamozavestnih moških? Marsikdo se sprašuje, s čim si je do družinskega referenduma decembra 2015 anonimna študentka Norma v teh letih zaslužila toliko spolnega poniževanja določene skupine moških. Se morda izzivalno oblači? Je preveč zaupljiva, morda prijazna, naivna? Nič od tega.

Norma Korošec je povsem običajno dekle, ki jo od statističnega povprečja morda loči le dejstvo, da je odraščala brez očeta. Nič takšnega, bi dejal marsikdo, kdo navsezadnje očeta danes sploh potrebuje … Norma je prepričana, da ga, in to spoznanje se je odločila zaupati vsej Sloveniji. Ne zavoljo egoizma, ampak zaradi želje, da za očetovstvo ne bi bili prikrajšani najšibkejši člani naše družbe – otroci.

Jure Mastnak je očitno prevečkrat gledal film Zadnji tango v Parizu.

Neprostovoljno v središču pozornosti

V središče pozornosti uporabnikov družabnih omrežij je Norma Korošec, članica ožjega vodstva stranke Glas za otroke in družine, ponovno vstopila te dni. Tokrat neprostovoljno. Na dan tiskovne konference Združene desnice je z »off the record« posnetka nastal filmček, v katerem nastopata Norma in Aleš Primc, ki pa ga je opazil tudi Jure Mastnak. Ta je ob tem zapisal: »Jst bi njo. V enem filmu. Brutalno. Ohne vazelinë.«

Danes boste ta tvit zaman iskali na njegovem profilu na Twitterju. Izbrisal ga je!

S tem je prešel vse meje dostojnega vedenja do žensk ter seveda svobode govora. Če je mogoče o človekovih izjavah in dejanjih dajati kritična in celo žaljiva mnenja, pa pod svobodo govora ne smemo strpati poniževanja človekove osebe, še najmanj pa spolnega poniževanja žensk, kar bi moral vedeti tudi mnenjski voditelj in medijska oseba, kot je Jure Mastnak. V bran sprevrženi Mastnakovi izjavi pa so stopili še nekateri drugi spolno perverzni skrajneži.

Mastnak se umika, drugi v ofenzivi

Mastnak je po tem, ko je ugotovil, da je s svojim seksističnim namigovanjem na brutalno posilstvo grobo posegel v osebno svobodo Norme Korošec, ravnal racionalno ter umazani tvit izbrisal. Zapisal je: »Norma, oprosti. Včasih imam dolg, grd jezik in kakšna mi tudi uide. Kdor se rad veliko šali, tudi greši.« Mastnak očitno ne dojame, da pod svobodo govora ne spada poniževanje človekove osebnosti, še posebno nevarni pa so poskusi spolnega poniževanja žensk. Vendar ni problem samo Jure Mastnak, čeprav se opravičuje z razlago, da je šlo za neprimerno šalo. Dodatni problem je, da so njegovemu žaljivemu zapisu na Twitterju z nesramnimi in perverznimi komentarji sledili še drugi pisci. Vse, ki so se ob tem zabavali in izživljali svojo perverzno fantazijo, pa sta dodatno podžigala »filozofa« Igor Pribac in Sebastjan Erlah. Spravila sta se na Francija Donka in Aleša Primca, ki je z rožami in predlagano odškodnino pokazal, da je za poseganje v spolno svobodo žensk treba prevzeti odgovornost in da takšno izjavljanje v javnosti terja resen družbeni odziv ter ustrezen odgovor brihtneža, ki si takšen napad privošči. Erlah krčevito brani neomejeno svobodo govora, v kateri lahko po njegovem mnenju po mili volji žališ, groziš in se vsestransko izživljaš nad drugo osebo.

Sebastjan Erlah

Podoben strojček za izdelovanje ideološke megle ima v glavi tudi Igor Pribac, ki je v odgovoru na Primčev tvit zapisal: »Vsaka sla, tudi žaljivo izražena, je hkrati poklon predmetu sle.« Če njegovo trditev povemo v razumljivem jeziku, to pomeni, da je grožnja s posilstvom za žrtev v resnici poklon. Slednjo misel nadgradi njegova izjava, da so žrtve podivjanih migrantov iz Kölna sokrive za množična posilstva, ropanje in novoletno maltretiranje, zato ker »si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?«

Igor Pribac je v svojih tvitih upravičeval tudi spolne napade migrantov.

Kje je rešitev za večje spoštovanje žensk?

Pri celotni zadevi je sporno obnašanje levičarskih medijev in drugih organizacij, kot sta denimo Mirovni inštitut in Amnesty International. V Norminem primeru so se oglasili posamezni »varuhi« levičarske feministične scene šele na osnovi pritiskov na Twitterju. Že v preteklosti so ničkolikokrat dokazali, da je njihovo delovanje izključno ideološko. Mastnak je dobil lekcijo, ki si jo je zaslužil, in upamo, da bo poiskal način za resnejše opravičilo, kot pa da poskuša dobiti Normino telefonsko številko. Spoštovanje ženske zasebnosti izključuje takšne akcije.

Nauk zgodbe, ki jo bodo nekoč zagotovo ponotranjili tudi Mastnak, Erlah in Pribac, je zelo preprost, zato pa zanje očitno malce težje razumljiv: ženske niso (spolni) objekt izživljanja perverznih spolnih fantazij na družabnih omrežjih, ampak si zaslužijo vse naše spoštovanje.

Tako pa kolegi Jureta Mastnaka …

(iz tiskane izdaje Škandal24)