IZ TISKANE IZDAJE: RAVNATELJ SLUŽI S PREVOZI? Malo potni stroški, malo pa »prevozi«

V uredništvo smo pred dnevi prejeli anonimno pismo, v katerem avtorica ali avtor trdi, da ravnatelj Dijaškega doma Nova Gorica Dragan Kojić med službenim časom in med službeno potjo dodatno služi še s – prevozi. Preverili smo vsebino in prišli do presenetljive zgodbe.

Na službeni elektronski naslov smo mu poslali prošnjo za   pojasnila. Nismo čakali dolgo, še pred želenim rokom je poslal daljše pismo, v katerem je, na kratko, priznal dodatno zaslužkarstvo. A, kot je napisal sam, gre pri njegovi zgodbi še za nekaj več …

Boj z anonimneži

Tako v pojasnilu piše Dragan Kojić, ki je v zadnjih nekaj mesecih zaradi anonimnih prijav prejel že kar nekaj inšpekcij: “Skupna osnova/temelj v podstatu pregledov so bile ponavljajoče se anonimne prijave, ki so navajale različne konstrukte in zavajajoče lažne navedbe o domnevnem ‘… pranju javnega denarja, finančnem okoriščanju, skorumpiranosti …’ ravnatelja in izbranih članov sveta zavoda. Sleherna navedba se je izkazala za lažnivo in zlonamerno s ciljem omalovaževanja ravnatelja in razžalitve dobrega imena.”

A o tem nismo spraševali.

Prevozi

Vprašanja so se nanašala na njegov postranski zaslužek, ki ga med službenim časom in na službeni poti, konkretno v Ljubljano in nazaj v Novo Gorico, opravlja z oglaševanjem prek spletne strani prevoz.org. Najprej smo preverili trditev glede navedbe znamke in modela vozila, ravnatelj Kojić pa je odgovoril: “Za potrebe službenih poti pa uporabljam v vlogi ravnatelja osebni avtomobil Ford S-max metal sive barve.” Točno tako, kot piše v oglasu. Preverili smo tudi navedeno mobilno številko in potrdil je, da za to uporablja službeni telefon in službeno številko: “Kot ravnatelj sem vedno dosegljiv in tudi odziven in tudi objava številke na oglasu je bila ista kot službena.”

Poduk medijem

Ravnatelj dijaškega doma je svoj odgovor izkoristil še za poduk in lastno opredelitev do vprašanja krivde: “Ob polnem upoštevanju novinarskega ceha, predvsem pa s spoštovanjem do vaše strokovne avtonomije in uredniško novinarskega opredeljevanja, kaj objaviti oziroma kaj ne, izjavljam, da imam absolutno mirno vest in da se ne čutim v ničemer krivega.”

Zakaj je slednje pomembno, razkrivamo v nadaljevanju.

Kaj pa morala?

Ob tem se postavlja zgolj še moralno vprašanje, če, kot v odgovoru na vprašanja piše Kojić, očitno ni pravnih sankcij za takšno početje postranskega zaslužka. V prejetem pismu namreč odgovarja, da je bil s podobno “anonimko seznanjen tudi proračunski inšpektor” in da “ni bilo evidentiranih kršitev”.

Torej, če gre javni uslužbenec, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci, na službeno pot in so mu kriti vsi stroški (kilometrina in morebitna dnevnica), ni za nobeno pristojno inšpekcijo zakonsko sporno to, da se ob tem še malo “postrani” zasluži. Poglejmo številke: od Nove Gorice do Ljubljane je približno 110 kilometrov, pot nazaj jih nanese prav toliko. Seštevek 220 prevoženih kilometrov pa v potnih stroških (0,37 EUR/km) znaša točno 81,40 evra. Brez dnevnic. Ravnatelj Kojić je v oglasu ponujal prevoz trem osebam. Če je imel avto poln do Ljubljane in nazaj, je v žep pospravil dodatnih 30 evrov.

Ne pozabimo, gre za dodaten in neobdavčen zaslužek ob že plačani službeni poti.

Vir v svojem pismu trdi, da se to ni zgodilo le enkrat, kar priznava tudi Kojić sam. Tako so končne evrske številke “prevozov” zgolj še višje!

Pravno morda. Kaj pa moralno? Pomislite tudi na takšne primere, ko boste poskušali razumeti nove Štrukljeve zahteve po višjih plačah pedagoških delavcev.

Tudi zato, ker so ravnatelji, kot je gospod Kojić, višje plače namreč že prejeli …