IZ TISKANE IZDAJE: DRUGORAZREDNI Bolgarsko veleposlaništvo je v Sloveniji zaposlovalo na črno

Zgodba bolgarskega para, ki želi ostati anonimen, je naravnost bizarna. On je v Slovenijo prišel prvi, že leta 2001, ko se je zaposlil v gradbenem podjetju, ona pa nekaj let za njim. Sprva ni imela službe, potem pa je sprejela delo na bolgarskem veleposlaništvu v Republiki Sloveniji. Povsem naključno, ko je na veleposlaništvu urejala dokumente, so ji ponudili sodelovanje.

Najprej je delala kot čistilka, pozneje so jo premestili v finančno pisarno, ker je znala slovensko in je imela vsa ustrezna dokazila. Skrbela je za administracijo in je pogosto pošiljala dokumente po pošti. Leta 2011 se je na bolgarskem veleposlaništvu zaposlil tudi njen mož. Delal je kot voznik, naokoli je prevažal veleposlanika Ivana Sirakova. Vse lepo in prav, če ne bi veleposlaništvo svoja delavca najelo pravzaprav na črno. Nikoli jima ni plačalo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kaj šele prevoz in malico. Slovensko zunanje ministrstvo je bolgarsko veleposlaništvo vmes nekajkrat pozvalo, naj plača svoje delavce v skladu s slovensko zakonodajo.

Od odpustitve do tožbe

Leta 2014 ju je Veleposlaništvo Republike Bolgarije kar čez noč, brez pojasnila, odpustilo. Veleposlanik Ivan Sirakov se je elegantno izognil težkemu opravilu. Odšel je na službeno pot in se svojih dveh delavcev, ki ju je leta plačeval na črno, znebil na način, da je prekinitev pogodbe podpisala kar njegova namestnica Julija Cerova.

Naša sogovornika sta se čez noč znašla na cesti, težko sta shajala iz meseca v mesec, na njuno srečo sta se hčerki vmes že postavili na svoje noge in si ustvarili družini. Na delovnem in socialnem sodišču sta vložila tožbo zoper veleposlaništvo, da se ugotovi, ali je vsa ta leta obstajalo delovno razmerje, kar je nato sodišče na prvi stopnji tudi ugotovilo, bolgarskemu veleposlaništvu pa naložilo, da poravna nastale dolgove do obeh nekdanjih zaposlenih. Za več tisoč evrov.

So zaprli svoj edini račun v Sloveniji?

Bolgarsko veleposlaništvo se je na to odločitev kajpak pritožilo, a je bila pritožba zavrnjena, tako na višjem kot tudi na visokem sodišču. Ker se bolgarsko veleposlaništvo nato ni več pritožilo, je sodba postala pravnomočna. A od junija se ni zgodilo popolnoma nič. Naša sogovornika več kot pol leta čakata na svoj denar. Vložila sta tudi predlog za izvršbo, a ga Okrajno sodišče v Ljubljani ni moglo izvršiti. Razlog? Bolgarsko veleposlaništvo je svoj edini račun, ki ga je imelo v Sloveniji, zaprlo. Premoženja zaradi zakonodaje in s tem povezane suverenosti na področju diplomatskega predstavništva ni mogoče rubiti.

Priznana odvetnica Lucija Ušaj nam je v telefonskem pogovoru zatrdila, da je praktično nemogoče, da veleposlaništvo ne bi imelo računa v Sloveniji. No, vsaj moralo bi biti tako. Po naših informacijah so o zadevi obveščeni tako na pravosodnem kot tudi na zunanjem ministrstvu, a se nihče ne odziva, čeprav je slovenska zakonodaja grobo kršena. Naša sogovornika sta bila namreč na veleposlaništvu zaposlena kot »lokalca«, tako kot vso pomožno osebje na veleposlaništvu, torej bi morala biti plačana po slovenski zakonodaji. A zadeva je prišla tako daleč, da niti odvetnik več ne ve, kako bi njegovi stranki dobili povrnjen denar, zato jima je predlagal, naj se obrneta na medije.

Odvetnik bolgarskega para Luigi Varanelli.

Zavili so se v molk

Zahtevali smo odgovore od omenjenih ministrstev, vprašali smo jih, zakaj bolgarskega veleposlaništva ne prisilijo v spoštovanje slovenskih zakonov. Na odgovore še čakamo. Pojasnila smo seveda želeli tudi od bolgarskega veleposlaništva, a smo ostali zunaj. Prek domofona so nam dejali, naj vprašanja pošljemo prek elektronske pošte.

Ko smo jim pisali, so nam odgovorili, da zadeve ne bodo komentirali, dokler jim nadaljnjih napotkov ne posreduje bolgarsko zunanje ministrstvo. Tudi slednje pa se že ves čas izogiba odgovornosti. Naša sogovornika sta pisala tudi na njihov sedež, a je bil odgovor vedno enak – počakali bomo z odločitvijo, dokler sodba ne bo pravnomočna. A sodba je znana že pol leta, zgodilo se ni nič. Kaj torej še preostane našima sogovornikoma, ki so ju na cedilu pustile tako bolgarske kot tudi slovenske pristojne institucije? Očitno samo to, da čakata. In čakata.