0 Deljenj 1642 Ogledov

FOTO: Mariborski brezdomci v resni nevarnosti

15. September, 2017 18:22
1642 Ogledov

MARIBOR – Prostori Zavetišča za brezdomce mariborskega Centra za socialno delo so v takšnem stanju, da jim niti prenova ne pomaga več. Premajhni in prevlažni so! Bo župan Fištravec izpolnil dano obljubo, da bodo še pred zimo v novih prostorih ali pa bo spet klonil pred pritiski lokalne skupnosti?

Štiriindvajset ljudi, ki so v svojem življenju klonili in zaradi različnih okoliščin ostali prav brez vsega, kar se veliki večini prebivalcev naše ljube domovine zdi povsem samoumevnega, se v Mariboru stiska na nekaj več kot 150 kvadratnih metrov.

Spalnice

Prva spalnica, ki ima vhod naravnost iz ulice in je površine skromnih 15 m2, ima šest postelj – tri dvonadstropne. Teh šest uporabnikov ima svoje stranišče, ostalih osemnajst, ki so v preostalih dveh spalnicah, te sreče nima. Zjutraj pred vrati zgolj dveh stranišč čakajo na svoj trenutek. Trkanje na zapahnjena vrata in klici “pohiti” so tukaj jutranje običajni.

Preostali spalnici, ki sta medsebojno povezani s sanitarnim delom in tušem, ponujata žimnico na lesenem dvonadstropnem pogradu za deset oziroma osem ljudi. Simon Žvajkar, strokovni sodelavec v zavetišču, opozarja: “To so sami moški, potencial za konflikte med njimi je zelo velik, saj se nimajo možnosti umakniti kam na samo, naprimer na dvorišče, ki ga tukaj nimamo.”

In če smo že zapisali, da imajo eni od uporabnikov zavetišča “srečo”, da imajo svoje stranišče, šokira dejstvo, da imajo prav vsi uporabniki na voljo le en tuš, ki premore električni bojler s skromnih sto litrov tople vode.

Edini prostor za druženje vseh uporabnikov je jedilnica. Velika je natančno 12 kvadratnih metrov. Pol kvadrata prostora za vsakega …

Vlaga

Ob pomanjkanju bivanjskega prostora je težava tudi vlaga v stari hiši, kjer tik nad Dravo prebivajo ti mariborski brezdomci. Lani, pred božičnimi prazniki, so poskušali zajeziti širjenje vlage in plesni z delno sanacijo prostorov. A se ta iz večdesetletnih zidov ponovno širi in pojavlja tudi tam, kjer so upali, da je ne bo več. In vlaga je prav tista težava, ki brezdomcem z že tako porušenim zdravjem, le tega še slabša in jih neposredno življenjsko ogroža. Poglejmo, kaj so o stopnji vlage v bivanjskih prostorih zapisali na spletni strani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije: “Vlaga nad 60 odstotki povzroča razrast plesni. Te so človeku nevarne, ker izločajo številne strupe, ki so dražljivci, rakotvorni, lahko pa povzročajo tudi alergijo in astmo. Vlažno okolje je idealno za razvoj pršic, njihova navzočnost pa lahko povzroči ali celo poslabša alergijske bolezni.” Novembra lani so v teh prostorih izmerili 85% vlažnost … Velika težava je tudi ogrevanje pozimi, saj so edina ogrevalna telesa električni radiatorji.

Lani decembra so brezdomce zaradi nujne prenove gostili v Hostlu Pekarna. Maja Malus Azhdari: “Ko smo gostili goste, ki jim je življenje odvzelo streho nad glavo, smo doživeli krasno občutje topline, druženje v skupnih prostorih in veselje gostov, kar nam je bilo v veliko zadovoljstvo.”

Upanje

“Gremo mi na boljše”, so mi dejali ob obisku zavetišča in ob tem razložili, da gre za slogan (predlog zanj so dali sami) humanitarnega koncerta, ki se bo s pomočjo mariborskih srednješolcev odvil sredi meseca oktobra v Veliki dvorani SNG Maribor. Prav dejstvo, da veliko srednješolcev kot prostovoljcev sodeluje in pomaga pri vsakdanjem socialnem druženju z brezdomci, je dolgoletni organizatorki humanitarnih koncertov dijakov Srednje ekonomske šole Maribor, mag. Nataši Bauman in vodji Zavetišča za brezdomce Maribor, Violeti Košenina, pripeljalo do skupne ideje o organizaciji humanitarnega koncerta. Obe trdno verjameta, da bo prireditev uspela, tudi zato, ker so se v organizacijo prireditve vključile prav vse srednje šole in gimnazije iz Maribora. Violeta Košenina ob tem poudarja: “Odzivnost in udeležba na koncertu bo priložnost navdiha za spremembo odnosa in dvig ravni dojemanja posameznika za širjenje sporočila o pomenu solidarnosti, razvijanju in ohranitvi senzibilnosti Mariborčanov do socialno ranljive skupine prebivalcev.”

(Ne)vidni

Brezdomci so tako vidni kot tudi nevidni. Opazimo jih v parkih ali ulici na ulici, kjer z morda brezzobim nasmehom povprašajo za kakšen cent. A to niso ti, ki rešitev na videz brezizhodne situacije iščejo v zavetišču. Brezdomci iz zavetišč tam prejmejo vse za dostojno življenje – hrano, oblačila in streho nad glavo. In poskušajo ob strokovni pomoči preživeti krizo, ki jih je potisnila na rob naše družbe. Želijo si nove priložnosti v življenju.

In prav ti včasih potrebujejo zgolj nekaj spoštovanja. Ga premorete?

TAKO JE V ZAVETIŠČU

Naši prostori so res majhni in skromni, veliko je vlage (60%, pozimi tudi do 85%), v sobah je osem do deset ljudi, možnost konfliktov je zelo velika, saj je preveč ljudi na tako majhnem prostoru.

Simon Žvajkar, strokovni sodelavec

Po selitvi si želim, da bi bilo tam boljše, kot je tukaj. Predvsem si želim, da bi lahko kje zunaj tudi posedeli, tu se lahko zadržujemo le na pločniku ob prometni cesti.

Bojan

Komaj čakam, da se preselimo v novo zavetišče. Želim si, da bi tam imeli kakšen manjši vrt, da bi lahko delali na njem, si kaj sami pridelali. Tu je hudo le, če je dolgčas, vendar zdaj izdelujemo darilca za humanitarni koncert. Čas hitro mine!

Robert

Več iz te kategorije