Mala Žana mrtva, na sodišču pa prepiri, kdo je kriv

Na mariborski pediatriji je življenje mnogo prezgodaj izgubila Žana Namestnik, ki je štela komaj 17 mesecev. – Sodni izvedenec Milan Čižman naj bi, tako opozarjajo naši viri, na sodišču trdil, da je smrt deklice nastopila kot posledica možganskega edema, česar pa se naj ne bi dalo dokazati. – Tožilec Darko Simonič priznal, da so bili na obravnavi pokazatelji, ki bi lahko kazali na nekorektno ravnanje izvedencev ali celo kaznivo dejanje.

Naši viri trdijo, da naj bi sodni izvedenec Čižman (na fotografiji) na sodišču na glavni obravnavi dejal, da se ne da dokazati, da je smrt deklice nastopila kot posledica možganskega edema, ki je bil posledica rotavirusa, saj obducent menda ni shranil tkiva, da bi se to lahko ugotovilo. Trditev smo preverili pri Milanu Čižmanu, ki pa je dejal, da tega nikoli ni trdil. Še več, zapisal nam je: »Obducent je shranil tkivo in je bilo na voljo.« Naši viri so sicer prepričani, da je želel Čižman razbremeniti kazenske odgovornosti obdolženo zdravnico Olgo Krajnc, kar pa po Čižmanovih besedah ne drži in ob tem sprašuje: »Zakaj bi jo branil? Pričam po vesti in mojem vedenju poteka okužb z rotavirusi in zapleti. Že v prvem poročilu o izrednem ekspertnem nadzoru v letu 2009 so bili navedeni izvidi naknadnih preiskav na rotaviruse. Smatral sem, da je sodnica seznanjena z vsemi poročili izrednih nadzorov, ki so bili napisani. Jaz nimam izvidov, so pa napisani v poročilu.«

Matoz o zavržnem ravnanju
Zgodba se je začela zapletati nekaj dni kasneje, ko je pričal obducent Rajko Kavalar. Ta naj bi 24. maja na obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pričal, da so tkivo umrle deklice shranili in da ga je to kot izvedenca v tej kazenski zadevi prosil prav Čižman. Kavalar naj bi to opravil in ugotovil, da je bil izvid na rotavirus negativen. To smo preverjali tudi na UKC Maribor, vendar nam na zastavljena vprašanja niso odgovorili, sklicujoč se na pacientovo zasebnost, kar velja tudi ob pacientovi smrti. Je pa bil toliko bolj zgovoren odvetnik družine Franci Matoz, ki na to pravi: »Po mojem mnenju je ravnanje izvedenca v konkretnem primeru, po katerem sprašujete, skrajno nedopustno, lahko bi rekel celo zavržno, seveda če izpoved obducenta drži.« Deklica je sicer umrla že leta 2009, vendar očitno tudi po osmih letih niso znani vzrok in okoliščine smrti.

Bruhanje, driska, vročina
Po več ur trajajočem bruhanju, driski in povišani telesni temperaturi je bila 17-mesečna Žana na Kliniko za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor sprejeta 29. marca 2009. Dežurna zdravnica Olga Krajnc bi morala po oceni naših virov skrbno oceniti klinično stanje otroka, zabeležiti znake dehidracije in dati medicinskim sestram jasna navodila v zvezi z zdravljenem otroka. V obtožbi Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru je zapisano: »Otroku se je zdravje tako zelo poslabšalo, da je prenehal dihati in se mu je zaustavilo srce (asistolija); zaradi opustitve skrbnega spremljanja stanja in vitalnih znakov otroka pa medicinski sestri (njuno ime in priimek hranimo v uredništvu, op.p) tudi nista ustrezno in pravočasno začeli z oživljanjem, posledica vsega navedenega pa je bila, da je otrok nato 1.4.2009 ob 9.35 uri umrl.«

Malomarno zdravljena?
V tej tragični zgodbi pa nikakor ne gre pozabiti občutkov staršev umrle deklice, ki ne le, da so izgubili svojo hčerko, ampak so prisiljeni tudi poslušati domnevne laži o svoji Žani. »Grozno. Nimaš besed, ampak hvala bogu, da se je to tako razpletlo, da so se našli dokazi o laži. Izvedenec Čižman je bil zelo nečloveški tudi do naju kot do staršev,« pa je naši novinarki v solzah dejala mama umrle deklice Suzana Golob. »Toliko podoživljanja vsak dan … Njena sestrica dvojčica odrašča, pa vendar smo prisiljeni v sodne postopke in podoživljanje. Ko poslušaš laži in še ta neprimeren odnos, je pa še toliko težje.« Strta je dodala, da upa, da bo sodni epilog čim prej, »v poduk drugim. Nič ne moremo dobiti, midva nisva v nobenem primeru zmagala, Žane ne bova dobila nazaj. Vztrajava samo zato, da se take stvari ne bi več dogajale. Še vedno je zelo boleče, tudi zato, ker je avstrijski izvedenec predložil vse dokaze, da bi se ji dalo pomagati in tudi kako. Nikoli in nikdar se ne bova mogla sprijazniti, da bi ji lahko pomagali, pa ji niso. Ni obsodbe, ki bi lahko omilila bolečino.« Tuji izvedenec Peter Voitl iz Avstrije naj bi namreč ves čas jasno argumentiral, da je smrt nastopila zaradi dehidracije in napačnega – malomarnega zdravljenja.