Žalostna ugotovitev: Sreča ne zagotavlja zdravja

Čeprav si vsi prizadevamo biti čim bolj srečni, so se našli raziskovalci, ki so podvomili v kakovost srečnega življenja in si zastavili dokaj depresivno vprašanje: »Ali sreča sama po sebi vpliva na smrtnost?« Odkrili so tudi čudaški odgovor, ki se glasi: »Zdi se, da sreča in z njimi povezani ukrepi dobrega počutja nimajo nobenega neposrednega učinka na smrtnost.«

Njihova ugotovitev se zdi v nasprotju z vsem, v kar smo pretekla leta verjeli – da bo dobro razpoloženje dodalo vašemu življenju vsaj nekaj let, ali pa to, da bo življenjska sreča zmanjšala raven stresa, kar bo pozitivno vplivalo na vaše srce. Toda včasih taka razmišljanja privedejo do izkrivljene slike, ki jo imajo nekateri o bolnih ljudeh, češ da so premalo naredili za svojo srečo in so si s tem priklicali bolezen, dodajajo v YourTango.

Študija milijona žensk

Sir Richard Peto, avtor študije in profesor medicinske statistike in epidemiologije na Univerzi v Oxfordu, je v intervjuju za New York Times dejal: »Nikoli ni dobro verjeti v neresnične stvari. Dovolj je bilo strašljivih zgodb o zdravju.«

Ker obstaja široko prepričanje, da stres in nezadovoljstvo povzročata težave z zdravjem, so se Peto in njegovi kolegi odločili, da zadevo preučijo. Študija milijona žensk vključuje ženske iz Združenega kraljestva, ki so se zaposlile med letoma 1996 in 2001. Da bi ugotovili vzroke smrtnosti, so jim sledili s pomočjo elektronskih naprav.

V treh letih po zaposlitvi so jih pozvali, naj same ocenijo svoje zdravje, srečo, stres, občutek nadzora in ali se počutijo sproščene. Sproti so sledili tudi umrljivost udeležencev v uradnih evidencah o smrtih in sprejemih v bolnišnico.

Srečne in nesrečne so umirale enako hitro

Glavne analize so vključevale raznolike vzroke, kot so bolezni srca in rakava obolenja, kapi, kronične obstruktivne bolezni pljuč. Ko so rezultate statistično obdelali, so ugotovili, da nezadovoljstvo in stres nista povezana s povečanim tveganjem smrti. Seveda, ker so študijo izvajali le pri ženskah, ne moremo vedeti, ali enaki rezultati veljajo tudi za moške.

Med zdravimi ženskami jih je nekaj izjavilo, da so pod stresom ali nesrečne. Ugotovitve so pokazale, da ni bilo statistično nič bolj verjetno, da bodo umrle hitreje od žensk, ki so poročale, da so srečne in brez stresa.

»Ta ugotovitev zavrača trditve o učinkih stresa in nesrečnega življenja na smrtnost, ki so jih nekateri širili doslej,« je dejal dr. Peto.

Ena študija še ne podre teorije

Tovrstne študije, ki temeljijo na samoocenjevanju udeležencev, niso tako zanesljive kot tiste iz bolj kontroliranih okolij, kjer je vzorec za raziskavo izbran naključno in razvrščen med raziskovano in kontrolno skupino. Čeprav je bilo udeležencev raziskav res veliko, je tovrstno merjenje čustev težavno. Kar nekaj ljudi ima težave s poročanjem o lastni sreči in stresu. V resnici je srečo težko oceniti.

Profesor Peto je dejal, da dvomi, da bo nova študija spremenila razmišljanje ljudi. Kljub temu je pametno skrbeti tako za srečo kot za zdravje.