Zakaj je na delovnem mestu koristno imeti nasprotnike?

Je tudi vam kak dan še posebej neprijetno iti v službo, ker veste, da se boste morali srečati s človekom, ki ga preprosto ne prenesete? Ali se zaradi tega izogibate določenih prostorov, sestankov, projektnih skupin in podobno? Niste edini. Sploh ko gre za večje organizacije, se tam pogosto najde veliko ljudi z raznovrstnimi interesi, da se bo kot nalašč blizu vas znašel nekdo, s katerim preprosto niste na enaki valovni dolžini. Takih primerov se je treba na vsak način izogibati, in če se znajdete v takšnem položaju, je pogosto najbolje poiskati kakšen drugi izziv. Konkurenta namreč ne boste uspeli izriniti, vam pa bo to vzelo ogromno energije.

Prijateljski nasprotnik

Obstaja pa še drug tip odnosov na delovnem mestu. Sicer vaju druži prijateljska vez, vendar se ob opravljanju skupnih nalog pojavi konkurenčnost. Iz prijatelja tako nastane nasprotnik, ki želi sicer dobronamerno uveljavljati svoje ideje in načine dela ter vas z njimi premagati. Ko se delavnik konča, bosta šla skupaj na popoldansko pijačo. Naslednji dan pa se vse skupaj ponovi. Je takšen odnos na delovnem mestu škodljiv? Blogerka Nicole Weaver je odkrila nekaj raziskav, kjer trdijo, da gre pravzaprav za koristno reč.

Shimul Melwani, docentka in strokovnjakinja za organizacijske vede na Univerzi Severna Karolina v Chapel Hill, raziskuje tovrstne odnose, ki jih strokovno označujemo kot »ambivalentne«. Morda se vam bo zdelo, da to pomeni, da vam za drugo osebo ni mar, vendar resnično pomeni, da imate v odnosu tako negativne kot pozitivne občutke.

Konkurenca lahko pomeni medsebojno spodbudo in učenje

Melwani je izvedla dva eksperimenta z Naomi Rothman z Univerze Lehigh. V eni od njiju sta zbrali 120 študentov in jih seznanili med seboj. Melawan in Rothman sta poskrbeli, da so med seboj spletli prijateljstva, tako da so uporabljali izključno pozitivna spoznavna vprašanja. Druga polovica je spletla ambivalentne odnose, kjer je bilo nekaj vprašanj povezanih tudi z ugotavljanjem konkurenčnih lastnosti, denimo »Kakšno povprečje ocen imaš?«

Nato so študentom dali nalogo, naj drug drugemu uredijo objave z blogov. Vse načrtovane objave so bile enake in so jih pripravili raziskovalci, študentje pa so verjeli, da jih je v resnici napisal njihov novi prijatelj. Pri urejanju zapisov so tisti, ki so imeli ambivalentne odnose, našli bistveno več napak v primerjavi s tistimi, ki so s svojimi prijatelji spletli pozitivne odnose.

Na delovnem mestu to ne škodi, saj vas bo prav ta konkurenčnost vzajemno motivirala k boljšim rezultatom. Zato ni nujno, da ste v službi vsi najboljši prijatelji, saj si ne boste upali izreči niti konstruktivne kritike morebitnih napak in kakovost dela bo trpela.