VRT: Dianthus – božanski cvet

Dianthus je latinsko ime za nagelj in je sestavljeno iz grških besed »dios« (božanski) in »anthos« (cvet); pomeni torej božanski cvet kot simbol naklonjenosti bogov. Vendar pa je mit o nastanku te rože mit o krutosti, ne pa o ljubezni bogov.

Nageljni so ena najstarejših gojenih rastlin, njihovo lepoto pa naj bi občudovali že v antični Grčiji in Rimu. Delavci jih za praznik dela zatikajo v gumbnice, mamam in ženam po vsem svetu jih poklanjamo za dan žena, gospodinje pa med seboj tekmujejo z bogatim cvetjem, ki krasi gredice in okenske police. Čeprav so si nagelj številni prisvajali zaradi njegove simbolike, je gotovo ena najmikavnejših cvetlic, saj je prelep, čudovito diši, tudi v kuhinji ga je mogoče uporabljati, poleg tega pa ga množično uporabljajo tudi v parfumski industriji. Približno 300 vrst nageljnov samoniklo raste večinoma po Evropi in Aziji, največ pa v okolici Sredozemlja. Cvetijo v odtentkih rožnate, beli, rumeni, oranžni, rdeči in vijoličasti barvi.

Nageljni so trajnice oziroma večletnice, ki se najlepše razmnožujejo s poganjki. Enoletni uspevajo do jeseni, zato jih drugo leto posadimo na drugi del gredice, da bolje uspevajo (kolobarjenje). Trajne običajno sadimo v času cvetenja. Maj je najprimernejši čas za sajenje. Za potikanje izberimo zdrave, mlade vršičke iz različnih delov rastline, po navadi pa se v najlepše rastline razvijejo potaknjenci iz glavnega stebla. V času rasti jih enkrat na mesec pogonojimo s tekočim gnojilom. Nageljni imajo radi sončno lego, zato sta zanje najprimernejši južna ali jugovzhodna stran. Najbolje se počutijo v rahlo alkalni zemlji (pH med 7 in 7,5), ki mora biti rahla, odcedna, a ne peščena, in bogato pognojena s hlevskim gnojem ali kompostom. Premalo alkalno zemljo lahko izboljšamo z dodajanjem lesnega pepela. Če hočemo, da nam bodo v ponos z bogatim, bujnim cvetjem, moramo odcvetele cvetove nageljnov sproti odstranjevati. Brez rednega zatiranja bolezni in škodljivcev tudi ne bo šlo, saj nageljne pestijo številne bolezni, od koreninske gnilobe, nageljnove črnobe, rje, pepelovke do sive plesni.

Treba je vedeti tudi, da nagelj ni občutljiv na prezimovanje, zato ga ne smemo prezgodaj prestaviti v zaprti prostor, prav tako pa ne prepozno zopet na prosto.

(iz tiskane izdaje Škandal24)