Veste, s katerimi veščinami boste privlačni za delodajalce prihodnosti?

Na ameriški Singularity University so poleti izdelali seznam veščin, ki jih je smiselno osvojiti, če želite biti iskani na delovnem trgu prihodnosti. Če se torej sprašujete, kako svoje otroke čim bolj pripraviti na univerzitetni študij, se raje vprašajte, kako jih učinkoviteje pripraviti na življenje.

Živimo v času, ko se spremembe dogajajo zelo pospešeno. Eden od kazalnikov, s katerim radi ponazarjajo ta gibanja, je čas, v katerem je neko tehnologijo začela uporabljati polovica populacije. Raziskave so večinoma vezane na Ameriko. Če primerjamo le hitrost širitve uporabe telefona in spleta, vidimo, kako hitro se s tehnologijo spreminjajo tudi naša življenja. Telefon (stacionarni, če se ga še spomnite) je potreboval več kot 70 let, da ga je začela uporabljati polovica Američanov,  internet so osvojili v desetih letih, pametni telefon pa le v šestih …

Svetovni ekonomski forum ocenjuje, da kar 65 % poklicev, ki jih bodo v prihodnosti opravljali današnji osnovnošolci, danes še ne obstaja. Kako torej spodbujati otroke, naj se izobražujejo za poklice prihodnosti, če danes sploh ne vemo, kakšni bodo?

Tony Wagner, ki se že vse življenje ukvarja s poučevanjem, je identificiral sedem ključnih veščin, s katerimi bodo vaši otroci (in najbrž tudi vi) še vedno iskani kader čez nekaj let.

1. Kritično razmišljanje in reševanje izzivov

Glede na kompleksnost izzivov nove dobe ne moremo pričakovati, da bodo imeli menedžerji odgovore in rešitve na vsa vprašanja. Zato bodo obstajale delovne ekipe oziroma timi strokovnjakov, ki bodo morali znati stvarem priti to dna.

Ključna veščina za to bo kritično razmišljanje, ki vključuje tudi veščino postavljanja pravih vprašanj. Če danes študente učimo predvsem, kako odgovarjati na vprašanja, jih bodo ključni kadri v prihodnosti znali predvsem postavljati. Preden težavo rešujemo, sta potrebna tudi kritična presoja in ugotavljanje, kaj težavo pravzaprav povzroča.

Ta veščina bo temelj inovativnosti, ki zahteva, da znamo učinkovito analizirati današnje stanje, trenutne pomanjkljivosti in ideje, kako jih izboljšati.

2. Sodelovanje med različnimi omrežji in vodenje z vplivom

Raziskave napovedujejo, da bo med delovno silo vedno manj stalnih zaposlitev, ampak se bodo ljudje srečevali predvsem na individualnih projektih. V naslednjih petih letih naj bi tako kar 40 % celotne delovne sile predstavljali ljudje, ki nimajo stalne zaposlitve in delajo z oddaljenih lokacij. To bo še posebno značilnost multinacionalk, ki že danes spodbujajo sodelovanje timov, ki jih sestavljajo strokovnjaki, razpršeni v pisarnah po vsem svetu.

Mladi se bodo morali še bolj pripraviti in naučiti sodelovanja z ljudmi z različnih lokacij in z različnimi znanji, veščinami in izkušnjami. V tem kontekstu se bo spremenila tudi vloga menedžerjev, ki ne bodo vodili več z avtoriteto, ampak predvsem s svojim vedenjem.

3. Agilnost in prilagodljivost

Današnji svet je zapleten, negotov in spremenljiv. Če smo se do sedaj lahko naučili neke veščine, ki smo jo nato uporabljali skozi celotno delovno dobo, se je to obdobje zagotovo končalo. Nove potrebe zahtevajo nenehno učenje in prilagajanje spremembam, skupaj z uporabo novih metodologij, načinov dela ali tehnologij.

4. Lastne pobude in podjetništvo

Tradicionalno so študenti kazali podjetniške interese izven svojih šolskih obveznosti. Univerze so se koncentrirale predvsem na kratkoročno znanje in pisanje izpitov, le redki programi so neposredno spodbujali pot od ideje do izvedbe. To zahteva kreativnost, inovativnost in sprejemanje podjetniških tveganj.

Wagner je v svojih raziskavah odkril, da poslovni sistemi zato danes le s težavo najdejo ljudi, ki bi aktivno iskali nove priložnosti, ideje in strategije za izboljšave.

5. Učinkovita pisna in ustna komunikacija 

Študija Partnerstva za učenje v 21. stoletju je pokazala, da kar 89 % delodajalcev slabo ocenjuje komunikacijske veščine zaposlenih s končano srednjo šolo. Pri tem ne gre le za ustrezno uporabo jezika in slovnice. Veščina jasne komunikacije je namreč posledica jasnega razmišljanja. Znajo delavci prepričljivo predstaviti svoje argumente? Znajo druge motivirati s strastjo? Znajo promovirate sebe in produkt podjetja?

Znani podjetnik Richard Branson je nekoč izjavil, da je komunikacija najbolj pomembna veščina vsakega vodje. Gre za veščino, ki se je lahko naučite in vam bo odprla številne priložnosti.

6. Analiziranje informacij

Informacijska doba je povzročila, da danes ustvarimo več podatkov kot kadar koli prej. Po nekaterih ocenah, ki so danes prav gotovo že zastarele, naj bi vsak dan na svetu ustvarili toliko podatkov, da bi z njimi, če bi jih posneli na diske blue ray (okoli 30 GB), lahko sestavili stolp v višini štirih Eifflovih stolpov. Če smo leta 1992 dnevno ustvarili za 100 GB podatkov, jih danes 50.000 GB na sekundo. S popularizacijo interneta bo ta številka še strmo naraščala.

Ko podatku pripišemo pomen, dobimo informacijo. Več informacij pomeni tudi več napačnih informacij. Ena bistvenih težav človeštva je prav v tem, da je zelo malo ljudi naučenih, kako preveriti vire informacij ter oceniti njihovo vrednost. Zaradi teh napak ali celo namerne manipulacije sprejemajo napačne odločitve, ki lahko povzročijo škodo tako v gospodarstvu kot tudi v človeški družbi.

7. Radovednost in domišljija

Radovednost poganja željo po pridobivanju novega znanja in izumljanju. Lahko govorimo o otroškem pogledu na svet, kjer domišljija in možnosti nimajo meja. Za velike oziroma korenite spremembe potrebujemo zelo močno domišljijo, zato Albert Einstein ni brez razloga izjavil: »Domišljija je pomembnejša od znanja!«