0 Deljenj 997 Ogledov

Ste vedeli, da z obrekovanjem razvijate možgane?

9. April, 2018 12:00
997 Ogledov

Če nekdo velja za obrekovalca, to nikakor ni kompliment. Kljub temu je to užitek, ki se mu milijoni ljudi ne morejo upreti.

Čeprav so lahke teme zelo zabavne, lahko čez nekaj časa privedejo do napetosti. Prvo vprašanje, ki se pojavi, je, koliko lahko tej osebi sploh zaupate.

Potem ko podamo svoje mnenje o nekom, je možno, da to privede do »spontanega prenosa lastnosti«, je zapisal Business Insider.

Psihologi so ugotovili, da ljudi pogosto vidimo tako, kot sami govorijo o drugih.

To je zelo preprosto, če o nekom govorite, da je brezobrazen, potem bodo ljudje začeli verjeti, da ste sami takšni. Enako se dogaja tudi v pozitivni smeri … Če nekoga opisujete kot dobro in prijazno osebo, bodo poslušalci te lastnosti pripisali vam.

To ni edina korist obrekovanja (če je pogovor s tretjo osebo pozitiven); po mnenju psihologa Robina Dunbara namreč potreba, da človek govori o drugih ljudeh, ni bila naključno razvita.

Medtem ko je ustvarjal svojo knjigo Grooming, Gossip and the Evulation of Language, je odkril, da dve tretjini pogovorov temeljita na družbenih interakcijah, pri eni tretjini pa pogovor temelji na intelektualnih temah, kot so politika, umetnost …

Dunbar je to poimenoval hipoteza o družbenih možganih. To pomeni, da trač in klepet pomagata razviti in analizirati odnose, ki jih imamo z drugimi ljudmi.

Številne raziskave so pokazale, da so se človeški možgani razvili, da bi lahko procesirali trače.

Znanstveniki so objavili študijo Dynamic neural architecture for social knowledge retrieval, kjer so identificirali del možganov, ki procesirajo informacije o ljudeh. Ko vas nekdo vpraša nekaj o določeni osebi, se aktivira ta del možganov. Znano je, da ima ta del vlogo semantičnega pomnjenja, ki vključuje tudi znanje o ljudeh. Ko dobi prav signal, bo spominski del zbral vse informacije, ki jih imate o neki osebi, in jih poslal na pravo mesto.

Za možgane je potrebna vaja, če o nekom ne govorimo pogosto. Potrebujemo več časa, da se spomnimo podatkov. Zato lahko obrekovanje drugih sprejmemo kot dober trening, ki možganom pomaga, da hitro zbirajo informacije o drugih.

Če vse skupaj povzamemo, dobimo odgovor, da ima obrekovanje svoje koristi. Lahko pomeni, da se informacije spomnimo hitreje in se povežemo z drugimi ljudmi, seveda če ima pogovor o odsotnih pozitiven prizvok, piše 100posto.hr.

Več iz te kategorije