Spomin o lastnem videzu se pojavi že okoli prvega rojstnega dne

Odrasel človek se o svojem otroštvu ne spominja veliko, medtem ko znanost pravi, da otrok vklopi svoj spomin veliko prej, kot si mislimo.

Dr. Oksana Hagerty, ameriška razvojna psihologinja, je pojasnila takole: »Večina znanstvenikov se strinja, da novorojenec do starosti dveh mesecev razlikuje med ljudmi, tudi njihovo razpoloženje, kar pomeni, da se spominjajo obrazov. Vendar pa se spominjanje lastnega videza začne z njihovim prvim rojstnim dnevom.«

To pomeni, da se do te starosti (enega leta) vsakič znova, ko se pogleda v ogledalo, razveseli »nove« osebe.

Šestmesečni otroci se spominjajo nekaterih situacij, vendar le štiriindvajset ur. V drugem letu starosti se začnejo spominjati stvari, kar se kaže v hitro rastočem besednjaku.

Govor je ključnega pomena

Ob približno enakem času se razširijo tudi vizualne in prostorske zmožnosti, tako da se spomnijo poti z enega mesta na drugega.

Razvoj govora je odločilen trenutek v spominu. Dokler ne govori sam in sebe ne doživlja kot posameznika, nima možnosti za avtobiografski spomin.

Laganje in laži se pojavijo nekje okoli četrtega leta. Kljub temu da je to nezaželeno, je to s psihološkega vidika velik napredek. Se pravi, da lahko to počnejo, morajo najprej vaditi napreden spomin in vedeti, kaj drugi vedo in kaj ne.

Glede dolgoročnega spomina obstaja pojav, ki se imenuje »otroška amnezija«. To pomeni, da se otrok do sedmega leta starosti spominja dogajanja pred tretjim rojstnim dnevom, nato začno ti spomini bledeti.

Kanadski znanstveniki menijo, da je na pozabo naših prvih izkušenj vpliva rast novih celic v možganih.

Treniranje spomina

Starši lahko vplivajo na to, kako se bo njihov otrok zapomnil določen dogodek. S postavljanjem sugestivnih vprašanj otroku še dodatno pomagajo obdelati situacijo in ga prepričati s svojimi besedami, kar pospeši spomin.

Sposobnost spominjanja ni nekaj, kar smo podedovali, ampak ga je mogoče razvijati kot mišico. Več ga uporabljate, boljši in močnejši je. K temu pripomorejo uganke, sestavljanke, analitične igre … Prav tako je koristna tudi fizična dejavnost in osredotočenost. Pomagajte otrokom pri koncentraciji, da jim druge stvari ne vzamejo pozornost.

Pomembno je ugotoviti, kakšen tip je vaš otrok: vizualni ali slušni, namreč, to lahko pomembno vpliva na način učenja.

Navdih za spomin so tudi fotografije in veliko govora v predšolskem obdobju. Takrat so otrokovi možgani kot spužva. Vsrkajo čisto vse. Edino stvar, ki je otrok nikoli ne pozabi, je materin glas, so zapisali na 24sata.hr.